[PR02] Obseg in sestava tovornega prometa
Ključno sporočilo
Cestni tovorni promet je po vstopu Slovenije v EU skokovito narasel, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2007 povečal kar za 52 %. Zaskrbljujoča je tudi rast cestnega tovornega tranzita skozi Slovenijo – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je v enakem obdobju povečalo kar za 112 %.
Definicija
Kazalec prikazuje obseg in sestavo tovornega prometa v Sloveniji ter sestavo tovornega prometa v skupinah izbranih evropskih držav. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja tovornega prometa v cestnem, železniškem, pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1990–2007, podatki za druge evropske države pa z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prometu v obdobju 1992–2004.
Grafi
Statistični letopisi Republike Slovenije 1996–2008, Statistični urad RS.
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ceste | indeks (1990=100) | 100 | 88 | 95 | 94 | 105 | 116 | 122 | 123 | 129 | 133 |
| železnice | indeks (1990=100) | 100 | 77 | 61 | 54 | 58 | 73 | 61 | 68 | 68 | 66 |
| pristanišča | indeks (1990=100) | 100 | 78 | 85 | 94 | 96 | 122 | 119 | 133 | 157 | 152 |
| letališča | indeks (1990=100) | 100 | 55 | 67 | 135 | 173 | 177 | 112 | 130 | 148 | 146 |
| ceste | tkm (mio) | 4887 | 4322 | 4639 | 4596 | 5114 | 5683 | 5948 | 6015 | 6324 | 6500 |
| železnice | neto tkm (mio) | 4209 | 3246 | 2573 | 2262 | 2448 | 3076 | 2550 | 2852 | 2859 | 2784 |
| pristanišča | prispelo in odpremljeno blago (1000 t) | 5484 | 4253 | 4652 | 5159 | 5252 | 6712 | 6543 | 7270 | 8608 | 8337 |
| letališča | t | 4682 | 2597 | 3129 | 6336 | 8078 | 8295 | 5239 | 6106 | 6911 | 6815 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||||
| ceste | indeks (1990=100) | 136 | 144 | 135 | 144 | 184 | 226 | 248 | 281 | ||
| železnice | indeks (1990=100) | 68 | 67 | 73 | 72 | 75 | 77 | 80 | 86 | ||
| pristanišča | indeks (1990=100) | 170 | 171 | 172 | 201 | 226 | 238 | 279 | 286 | ||
| letališča | indeks (1990=100) | 166 | 156 | 142 | 134 | 131 | 143 | 189 | 434 | ||
| ceste | tkm (mio) | 6654 | 7035 | 6609 | 7040 | 9007 | 11032 | 12112 | 13734 | ||
| železnice | neto tkm (mio) | 2857 | 2837 | 3078 | 3018* | 3149* | 3245* | 3373* | 3603* | ||
| pristanišča | prispelo in odpremljeno blago (1000 t) | 9322 | 9354 | 9431 | 11036 | 12403 | 13066 | 15483 | 15853 | ||
| letališča | t | 7783 | 7295 | 6626 | 6296 | 6146 | 6695 | 8846 | 20315 |
TERM 2006 13b – Modal split in freight transport, European Environment Agency, 2006.
| 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| cestni promet | % | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 73 | 75 | 76 | 76 | 77 |
| železniški promet | % | 24 | 22 | 22 | 21 | 20 | 20 | 19 | 18 | 18 | 18 |
| celinski vodni promet | % | 7 | 7 | 7 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 |
| 2002 | 2003 | 2004 | |||||||||
| cestni promet | % | 77 | 77 | 78 | |||||||
| železniški promet | % | 17 | 18 | 17 | |||||||
| celinski vodni promet | % | 6 | 5 | 5 |
TERM 2006 13b – Modal split in freight transport, European Environmental Agency, 2006.
| EEA-30 | EU-25 | EU-10 | EU-15 | Turcija, Romunija, Bolgarija | Islandija, Norveška | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| cestni promet | % | 78 | 77 | 63 | 79 | 86 | 87 |
| železniški promet | % | 17 | 18 | 36 | 14 | 12 | 13 |
| celinski vodni promet | % | 5 | 6 | 1 | 7 | 2 | 0 |
Cilji
- Prevzem večinskega deleža železnic v prevozu tovora v mednarodnem in tranzitnem cestnem prometu ter kombiniranje cestno-železniškega in cestno-pomorskega tovornega prometa, kar bo omogočalo enakomernejšo razporeditev tovora med različne prevozne načine (RePPRS).
- Zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega tovornega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
Komentar
Izhodišče spremljanja obsega in sestave tovornega prometa z okoljskega vidika so razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (poraba virov, emisije toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in hrupa, poraba zemljišč, nesreče itn.). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice tovornega prometa s prometnopolitičnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.
Zaradi pomanjkljivih podatkov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže tovora po posameznih prevoznih načinih, zato se v domači in tuji literaturi pojavljajo različne ocene. Leta 2005 so na Statističnem uradu RS podatke za obdobje 1992–2004 revidirali, zato naj bi bili zdaj zanesljivejši.
Podatki imajo še zmeraj temeljno metodološko pomanjkljivost neupoštevanja tonskih kilometrov tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanja tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini. Kljub temu, da so deleži cestnega tovornega prometa glede na prejšnje ocene veliko neugodnejši, so še zmeraj nekoliko nižji od povprečja EU-15 in EU-25 (EEA, 2006). Kljub težavam s podatki je očitno, da cestni tovorni promet narašča najhitreje in prevzema vse večji delež tovora v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, je tako v obdobju 2004–2007 narasel za 52 % (v povprečju 15 % na leto). Železniški prevoz blaga se je v enakem obdobju povečal za 14 % (v povprečju 5 % na leto). Rast obeh prevoznih načinov je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je od leta 1993 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto (Šegan, 2005). Skrb zbujajoč je tudi cestni tovorni tranzit skozi Slovenijo, ki žal ni vključen v statistično spremljanje. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega tovornega prometa v Sloveniji v zadnjih sedmih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2001 in 2007 promet z lahkimi, srednjimi in težkimi tovornjaki ter prikoličarji narasel za 73 %. Rast prometa z lahkimi in srednjimi tovornjaki je bila v tem obdobju manjša – okoli 37 %, precej večja pa je bila s težkimi tovornjaki in prikoličarji – okoli 133 % (DRSC, 2009).
Delež letalskega in pomorskega tovornega prometa na ozemlju Slovenije ni velik, vendar je pomorski promet oziroma Luka Koper, kot najpomembnejši tovorni terminal v državi, pomemben vir in cilj kopenskih tovornih tokov. Obseg pomorskega prometa že leta vseskozi narašča, od leta 1990 do 2007 v povprečju za dobrih 6 % na leto. Obseg letalskega tovornega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Ljubljana, pa se že nekaj časa spreminja. Zadnji večji porast je moč opaziti po vključitvi Slovenije v EU, ko se je med letoma 2004 in 2007 v povprečju rasel za 49 % na leto. K temu je veliko prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte (UPS) v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki to letališče uporablja kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope. Samo v prvem letu poslovanja podjetja UPS v Sloveniji se je tovorni letalski promet pri nas skupno povečal za 130 %.
Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega tovornega prometa ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni tovorni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo v pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni promet, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega tovora, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu tovornemu prometu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.
Tudi v EU v tovornem prometu prevladuje cestni prevozni način. Njegov delež z leti narašča in je leta 2004 znašal 77 %. Na drugi strani bolj trajnostne oblike (železniški in rečni promet) upadajo.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), Uradni list RS, št. 58/2006 in Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični letopisi Republike Slovenije 1996–2008
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. junij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije. Od leta 2001 podatki izhajajo iz rednih poročil poslovnih subjektov (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom.
Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Iz podatkov pa ni razviden delež poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom tovora v tujini prepeljali po domačem omrežju. Prav tako ni podatkov o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila.
Podatke o železniškem tovornem prometu SURS zagotavljajo Slovenske železnice. Sem je vključen ves prevoz na območju Slovenije. Podatki o celotnem pristaniškem prometu v Sloveniji se nanašajo na pristanišča Koper, Izola in Piran, podatki o celotnem tovornem prometu na slovenskih letališčih pa na Letališča Ljubljana, Maribor in Portorož (upoštevani so vsi poslovni subjekti, ki se ukvarjajo z navedenima dejavnostma). V podatkih o zračnem in ladijskem prometu pa so zajeti vsi prevozi (tudi oziroma predvsem v tujini), ki jih opravita slovenska prevoznika Adria Airways in Splošna plovba.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo tovornega prometa izražamo s kazalcem tovornega prometnega povpraševanja – tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem tovornem prometu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2004). Obseg tovornega prometa izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov (ang. modal split) po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, pomorski, letalski).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Razpoložljivi podatki ne omogočajo prikaza obsega in sestave tkm, opravljenih po posameznih letih na ozemlju Slovenije – podatki za železniški promet temeljijo na prevozu po slovenskem ozemlju, za cestni promet pa na vseh (notranjih in tujih) prevozih domačih prevoznikov. Prevozi tujih prevoznikov na naših tleh niso vključeni. Tudi podatki o tonskih kilometrih za letalski in pomorski promet ne omogočajo omejitve obravnave na ozemlje Slovenije, zato so prikazani podatki o obsegu tovora na letališčih in v pristaniščih. Poleg tega so starejši podatki (1992–2000) o cestnem tovornem prevozu samo ocenjeni in ne izmerjeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zaradi številnih slabosti so podatki v precejšnji meri netočni in nezanesljivi ter so bolj orientacijske narave.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2 (boljša enota za merjenje bi bili vozni km, saj so bolj neposredno povezani z okoljskimi vplivi prometnih gibanj)
Točnost: 3 (neupoštevanje tonskih kilometrov tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanja tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini; podatki o cestnem tovornem prometu za obdobje 1992–2000 so samo ocenjeni)
Časovna primerljivost: 2 (podatki o cestnem tovornem prometu do leta 2000 so ocenjeni, kasnejši pa izmerjeni)
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 2006 13b – Modal split in freight transport, Indicator Fact Sheet
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. junij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: EEA pridobiva podatke o obsegu in sestavi tovornega prometa po skupnem vprašalniku za statistiko prometa, ki so ga pripravili Eurostat, Evropska konferenca ministrov za promet (ECMT) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE).
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v tovornem prometu.
Geografska pokritost: EEA-30 vključuje skupino 30 držav članic EEA, za katere obstajajo zadovoljivi podatki. Skupino sestavljajo stare članice EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo), deset novih članic EU-10 (Ciper, Malta, Estonija, Litva, Latvija, Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija in Madžarska) ter Romunija, Bolgarija, Turčija, Islandija in Norveška.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Pomanjkljivi podatki o pomorskem tovornem prometu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so z izjemo podatkov o pomorskem tovornem prometu precej zanesljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2 (boljša enota za merjenje bi bili vozni km, saj so bolj neposredno povezani z okoljskimi vplivi prometnih gibanj)
Točnost: 2 (tonski km so namesto izmerjeni samo ocenjeni, kljub temu pa so z izjemo pomorskega prometa dokaj dobro usklajeni med različnimi viri)
Časovna primerljivost: 2 (občasni prelomi v podatkovnih serijah, zlasti pri novih članicah EU in državah kandidatkah za članstvo)
Prostorska primerljivost: 2 (obstajajo razlike v metodologiji med posameznimi državami glede (ne)vključenosti določenih vrst podatkov)
Drugi viri in literatura:
- DRSC, 2009: Opravljeno prometno delo na državnih cestah 1997–2007. Ljubljana, Direkcija Republike Slovenije za ceste (23. 6. 2009).
- EEA, 2006: TERM 2006 13b – Modal split in freight transport. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency
- Policija, 2009: Število tovornih vozil na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko (od 2004 do 2007). Ljubljana, Policija.
- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 58/2006.
- SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS (23. 6. 2009).
- Šegan, V., 2005. Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Ljubljana, Statistični urad RS (23. 6. 2009).