Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov.
Kazalec prikazuje obseg in sestavo blagovnega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo blagovnega prevoza v izbranih državah EU. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja v cestnem in železniškem prevozu ter v pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1991-2019. Podatki za evropske države EU-28 so prikazani z obsegom in z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prevozu za obdobje 2000 - 2019.
Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano.
Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, ter SI-STAT podatkovni portal, 2021 (9. 04. 2021)
Cestni blagovni prevoz [indeks (1991=100)] | Železniški blagovni prevoz [indeks (1991=100)] | Pristaniški blagovni promet [indeks (1991=100)] | Zračni blagovni promet [indeks (1991=100)] | cestni blagovni prevoz [tkm (mio)] | železniški blagovni prevoz [neto tkm (mio)] | Pristaniški blagovni promet [prispelo in odpremljeno blago (1000 t)] | zračni blagovni promet [prepeljano blago (t) ] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1991 | 100 | 100 | 100 | 100 | 4322 | 3246 | 4253 | 1670 |
1992 | 107,33 | 79,27 | 109,38 | 112,87 | 4639 | 2573 | 4652 | 1885 |
1993 | 106,34 | 69,69 | 121,30 | 246,65 | 4596 | 2262 | 5159 | 4119 |
1994 | 118,32 | 70,79 | 123,49 | 228,02 | 5114 | 2298 | 5252 | 3808 |
1995 | 131,49 | 88,76 | 157,82 | 232,16 | 5683 | 2881 | 6712 | 3877 |
1996 | 137,62 | 72,18 | 153,84 | 226,65 | 5948 | 2343 | 6543 | 3785 |
1997 | 139,17 | 80,81 | 170,94 | 224,25 | 6015 | 2623 | 7270 | 3745 |
1998 | 146,32 | 81,18 | 202,40 | 221,86 | 6324 | 2635 | 8608 | 3705 |
1999 | 150,39 | 79,36 | 196,03 | 248,32 | 6500 | 2576 | 8337 | 4147 |
2000 | 153,96 | 80,10 | 219,19 | 272,81 | 6654 | 2600 | 9322 | 4556 |
2001 | 162,77 | 80,25 | 219,94 | 249,88 | 7035 | 2605 | 9354 | 4173 |
2002 | 152,92 | 87,46 | 221,75 | 276,65 | 6609 | 2839 | 9431 | 4620 |
2003 | 162,89 | 92,98 | 259,49 | 230,78 | 7040 | 3018 | 11036 | 3854 |
2004 | 208,40 | 97,01 | 291,63 | 211,38 | 9007 | 3149 | 12403 | 3530 |
2005 | 255,25 | 99,97 | 307,22 | 181,74 | 11032 | 3245 | 13066 | 3035 |
2006 | 280,24 | 103,91 | 364,05 | 251,08 | 12112 | 3373 | 15483 | 4193 |
2007 | 317,77 | 111,00 | 372,75 | 270,06 | 13734 | 3603 | 15853 | 4510 |
2008 | 376,24 | 108,44 | 389,23 | 138,98 | 16261 | 3520 | 16554 | 2321 |
2009 | 341,55 | 86,78 | 314,04 | 111,02 | 14762 | 2817 | 13356 | 1854 |
2010 | 368,60 | 105,39 | 343,08 | 110,84 | 15931 | 3421 | 14591 | 1851 |
2011 | 380,36 | 115,59 | 380,86 | 115,99 | 16439 | 3752 | 16198 | 1937 |
2012 | 367,61 | 106,90 | 397,53 | 88,26 | 15888 | 3470 | 16907 | 1474 |
2013 | 368,00 | 117,04 | 404,04 | 75,27 | 15905 | 3799 | 17184 | 1257 |
2014 | 376,52 | 126,62 | 423,51 | 83,35 | 16273 | 4110 | 18012 | 1392 |
2015 | 414,44 | 128,62 | 468,63 | 79,16 | 17912 | 4175 | 19931 | 1322 |
2016 | 426,05 | 134,32 | 497,79 | 85,57 | 18414 | 4360 | 21171 | 1429 |
2017 | 481,58 | 157,98 | 524,59 | 109,64 | 20814 | 5128 | 22311 | 1831 |
2018 | 514,23 | 158,69 | 543,78 | 90,36 | 22225 | 5151 | 23127 | 1509 |
2019 | 557,89 | 163,03 | 519,96 | 66,17 | 24112 | 5292 | 22114 | 1105 |
Eurostat: Modal split of freight transport, 2021 (9. 04. 2021)
celinski vodni prevoz [%] | železniški prevoz [%] | cestni prevoz [%] | |
---|---|---|---|
2000 | 6,60 | 20 | 73 |
2001 | 6,50 | 19 | 74 |
2002 | 6,30 | 19 | 75 |
2003 | 5,80 | 19 | 75 |
2004 | 5,90 | 18 | 76 |
2005 | 6 | 18 | 76 |
2006 | 6 | 18 | 76 |
2007 | 6 | 18 | 76 |
2008 | 6 | 18 | 76 |
2009 | 6 | 17 | 77 |
2010 | 6,50 | 17,10 | 76,40 |
2011 | 6,20 | 18,30 | 75,60 |
2012 | 6,70 | 18,10 | 75,30 |
2013 | 6,70 | 17,80 | 75,50 |
2014 | 6,60 | 18 | 75,40 |
2015 | 6,50 | 18,20 | 75,30 |
2016 | 6,20 | 18 | 75,80 |
2017 | 6 | 17,40 | 76,50 |
2018 | 5,40 | 17,80 | 76,80 |
2019 | 5,60 | 17 | 77,40 |
Eurostat: Modal split of freight transport, 2021 (9. 04. 2021)
celinski vodni prevoz [%] | cestni prevoz [%] | železniški prevoz [%] | |
---|---|---|---|
Ciper | 0 | 100 | 0 |
Malta | 0 | 100 | 0 |
Irska | 0 | 99,40 | 0,60 |
Grčija | 0 | 97,50 | 2,50 |
Španija | 0 | 95,20 | 4,80 |
Nizozemska | 42,70 | 50,90 | 6,30 |
Luksemburg | 8,20 | 85 | 6,90 |
Velika Britanija | 0,10 | 90,80 | 9,10 |
Francija | 2,40 | 87,90 | 9,70 |
Danska | 0 | 88,50 | 11,50 |
Italija | 0 | 88,10 | 11,90 |
Belgija | 11,40 | 76,60 | 12 |
Portugalska | 0 | 87 | 13 |
Norveška | 0 | 85,40 | 14,60 |
EU28 | 5,60 | 77,40 | 17 |
EU27 | 6,10 | 76,30 | 17,60 |
Nemčija | 8 | 73,40 | 18,70 |
Bolgarija | 31,80 | 47,10 | 21,10 |
Hrvaška | 6,50 | 70,70 | 22,80 |
Poljska | 0 | 76 | 24 |
Češka | 0,10 | 73,80 | 26,20 |
Madžarska | 5,20 | 68,50 | 26,30 |
Romunija | 28,10 | 45 | 26,80 |
Finska | 0,30 | 72,80 | 26,90 |
Švedska | 0,10 | 69,30 | 30,60 |
Avstrija | 2,40 | 66,70 | 30,80 |
Slovaška | 3,60 | 65,50 | 31 |
Švica | 0,10 | 65,60 | 34,30 |
Slovenija | 0 | 64,50 | 35,50 |
Estonija | 0 | 58 | 42 |
Litva | 0 | 32,60 | 67,40 |
Latvija | 0 | 26,40 | 73,60 |
Statistical Pocketbook 2020, Performance of freight transport (9. 04. 2021)
cestni blagovni prevoz [mlrd tkm] | železniški blagovni prevoz [mlrd tkm] | celinski vodni promet [mlrd tkm] | plinovod [mlrd tkm] | pomorski blagovni promet [mlrd tkm] | zračni blagovni promet [mlrd tkm] | skupaj [mlrd tkm] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1995 | 1127,16 | 374,82 | 121,92 | 103,81 | 671,37 | 1,42 | 2400,49 |
1996 | 1136,38 | 378,76 | 119,60 | 107,71 | 679,57 | 1,46 | 2423,48 |
1997 | 1182,48 | 394,35 | 127,72 | 107,67 | 698,90 | 1,55 | 2512,66 |
1998 | 1242,20 | 377,04 | 130,91 | 114,67 | 721,75 | 1,60 | 2588,17 |
1999 | 1294,36 | 367,11 | 128,62 | 113,21 | 742,84 | 1,63 | 2647,77 |
2000 | 1343,87 | 387,92 | 133,71 | 115,68 | 769,79 | 1,74 | 2752,71 |
2001 | 1389,25 | 369,25 | 132,42 | 122,38 | 781,50 | 1,74 | 2796,54 |
2002 | 1438,80 | 368,16 | 132,41 | 118,80 | 793,80 | 1,70 | 2853,68 |
2003 | 1440,54 | 376,31 | 123,44 | 121,20 | 807,28 | 1,72 | 2870,48 |
2004 | 1588,27 | 390,04 | 136,76 | 122,60 | 835,98 | 1,78 | 3075,43 |
2005 | 1588,15 | 394,60 | 138,61 | 126,81 | 838,03 | 1,83 | 3088,03 |
2006 | 1638,79 | 416,25 | 138,42 | 125,79 | 835,61 | 1,89 | 3156,75 |
2007 | 1697,64 | 430,72 | 145,40 | 118,22 | 832,22 | 1,95 | 3226,16 |
2008 | 1676,46 | 421,69 | 146,90 | 114,76 | 825,93 | 1,91 | 3187,66 |
2009 | 1515,32 | 344,37 | 132,61 | 111,63 | 759,60 | 1,81 | 2865,34 |
2010 | 1558,29 | 374,96 | 155,37 | 110,97 | 824,19 | 1,84 | 3025,61 |
2011 | 1541,63 | 401,12 | 141,83 | 108,27 | 839,89 | 1,85 | 3034,60 |
2012 | 1481,69 | 385,19 | 149,82 | 104,98 | 828,54 | 1,83 | 2952,05 |
2013 | 1518,42 | 384,32 | 152,58 | 102,08 | 847,12 | 1,84 | 3006,37 |
2014 | 1527,44 | 388,68 | 150,71 | 101,09 | 871,72 | 2,12 | 3041,74 |
2015 | 1560,89 | 395,89 | 147,35 | 104,15 | 861,78 | 2,14 | 3072,20 |
2016 | 1620,58 | 411,06 | 147,21 | 104,70 | 906,65 | 2,40 | 3192,59 |
2017 | 1707,31 | 414,82 | 147,22 | 103,95 | 919,00 | 2,17 | 3294,47 |
2018 | 1708,91 | 423,33 | 134,98 | 104,05 | 979,17 | 2,22 | 3352,64 |
Decembra 2020 je Evropska komisija objavila Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final), s katerim predstavlja vizijo, ki bo zagotovila da bo prometni sistem EU dosegel zeleno preobrazbo. Navedeni so različni mejniki doseganja ciljev trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, v povezavi z obsegom in sestavo blagovnega prevoza so sledeči:
Do leta 2030:
Do leta 2035:
Do leta 2050:
Iz okoljskega vidika so za spremljanja obsega in sestave blagovnega prevoza pomembne razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (vpliv na porabo virov, izpuste toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka, na onesnaževanje s hrupom, na rabo zemljišč, nesreče). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice blagovnega prevoza in prometa s prometno-političnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.
Na podlagi obstoječih virov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže blaga po posameznih prevoznih načinih znotraj državnih meja. Težavo predstavlja nerazpoložljivost podatkov o tonskih kilometrih tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini.
Deleži cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji so glede na ocene neugodni. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da cestni blagovni prevoz narašča najhitreje in prevzema vse večji delež blaga v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, se je v 15 letih med leti 2004 – 2019 povečal kar za 168 %. Železniški prevoz blaga se je v enakem obdobju povečal za 68 %.
Rast cestnega in železniškega prevoza je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je med leti 1993 – 2004 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto. Skrb zbujajoč je tudi cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo, ki pa po vstopu v Schengensko območje ni več vključen v statistično spremljanje in ga lahko ocenjujemo le posredno. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2004 in 2019 promet s tovornimi vozili narasel za 85 % (DRI, 2019).
Pristaniški promet in predvsem Luka Koper, kot najpomembnejši blagovni terminal v državi, je pomemben vir in cilj kopenskih blagovnih tokov. Obseg pristaniškega prometa se je od osamosvojitve do 2019 povečal za skoraj 5-krat, od vstopa v EU leta 2004 do 2019 pa se je skoraj podvojil.
Obseg letališkega blagovnega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, se skozi leta močno spreminja. Najmanj je bilo letališkega blagovnega prometa v letih 1990-1992 in 2009-2011 in sicer pod 2.000 prepeljanih ton na leto. Največ blaga, prek 4.500 ton na leto, je bilo prepeljanega v letih 2000, 2002 in 2007. Zadnji večji porast v obdobju 2006-2008 gre pripisati pozitivnim učinkom vključitve Slovenije v EU, veliko pa je prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je to letališče uporabljal kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope. Po letu 2007 je obseg letališkega blagovnega prometa strmo padel. V obdobju 2013-2014 je nekoliko narastel, toda še daleč ne na raven, ko je bil na vrhuncu, to je leta 2007. Po letu 2014 obseg letališkega blagovnega prometa stagnira.
Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni blagovni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo ob pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni prevoz, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega blaga, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu blagovnemu prevozu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.
Obseg blagovnega prevoza v Evropi se povečuje nekoliko hitreje kot gospodarstvo, pri čemer cestni in pomorski blagovni prevoz beležita največji porast. V državah EU-27 v blagovnem prevozu prevladuje cestni prevozni način. Njegov delež je leta 2019 znašal 76 %. Od leta 2009 delež cestnega prevoza rahlo upada, delež železniškega in celinskega vodnega prevoza pa rahlo narašča.
Cilji povzeti po:Agendi 2030, Evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final); Uredbi Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (COM(2020) 80 final), Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira SURS in jih objavlja na podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki o cestnem blagovnem prevozu so zbrani z raziskovanjem, ki temelji na slučajnem vzorcu. Tako dobljeni podatki so preračunani na vsa tovorna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji. O cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) od leta 2001 redno poročajo poslovni subjekti (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom.
Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Podatek o deležih poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom blaga v tujini opravili po domačem omrežju iz podatkov ni razviden. Podatek o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila ni na voljo.
Podatke o železniškem blagovnem prevozu SURS so do vključno leta 2009 zagotavljale Slovenske železnice. Od leta 2010 se pri četrtletnih podatkih o železniškem blagovnem prevozu zbirajo podatki vseh poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga na slovenskem železniškem omrežju. Objavljeni letni podatki o železniškem transportu na ozemlju Republike Slovenije vključujejo le poslovne subjekte, ki so po evropski statistični uredbi dolžni sporočati podrobne podatke. Podatki o železniškem blagovnem prevozu do leta 2003 se nanašajo na spremljanje prevoza blaga glede na izvor in cilj. Od leta 2003 pa podatki temeljijo na posameznih vožnjah vlakov; to pomeni, da se spremlja prevoz blaga glede na kraj nalaganja na železniško prevozno sredstvo oziroma razlaganja z njega. Po tej novi metodologiji so bili naknadno pripravljeni tudi podatki za obdobje po letu 1994 in objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki za železniški blagovni prevoz vključujejo tako podatke za notranji in mednarodni (blago naloženo/razloženo v Sloveniji) železniški blagovni prevoz ter tranzit (železniški prevoz skozi državo med dvema krajema (krajem nalaganja/vstopa in krajem razlaganja/izstopa), ki sta zunaj države poročevalke).
Podatki o pristaniškem prometu se nanašajo na pristanišča Koper/Capodistria, Izolo/Isola in Piran/Pirano. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na ladje v pristaniščih oziroma z njih razloženo.
V podatkih o letališkem blagovnem prometu so zajeta vsa tri slovenska mednarodna letališča: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (do julija 2007 Letališče Ljubljana), Letališče Edvarda Rusjana Maribor (do junija 2008 Letališče Maribor) in Letališče Portorož. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na letala na letališčih oziroma z njih razloženo. Vključeni so tudi podatki za blago v tranzitu.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo blagovnega prevoza izražamo s tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2011). Obseg blagovnega prevoza izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, celinski vodni). Obseg pristaniškega in letališkega blagovnega prometa izražamo s tonami.
Podatki so na grafih prikazani z indeksi blagovnega prevoza in prometa.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Blagovni prevoz in promet v Sloveniji, 1991-2019
|
Indeks (1991 = 100) |
Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, ter SI-STAT podatkovni portal, 2021
|
1991-2019 |
Do 20. aprila za preteklo leto. |
Letno |
9.4.2021 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi blagovnega prometa so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Blagovni kopenski promet vključuje prevoz po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh. Podatki o železniških in celinskih plovnih poteh temeljijo na gibanju po državnem ozemlju ne glede na državo vozila ali plovila; cestni promet temelji na vseh premikih vozil registriranih v državi poročevalki.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v blagovnem prometu.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-28, 2000-2019 (podatki temeljijo na tkm)
|
% |
Eurostat: Modal split of freight transport, 2021
|
2000-2019 |
Da, aprila za preteklo leto |
Letno |
9.4.2021 |
Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm, 2019, izbrane evropske države)
|
2019 |
Da, aprila za preteklo leto |
Letno |
9.4.2021 |
||
Blagovni prevoz v državah EU-28, 1995-2018 (milijarde tkm)
|
Milijarde tkm |
Statistical Pocketbook 2020, Performance of freight transpor |
1995-2018 |
Da, novembra za predpreteklo leto |
Letno |
9.4.2021 |