KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Promet
  3. Obseg in sestava blagovnega prevoza in prometa

[PR02] Obseg in sestava blagovnega prevoza in prometa
Driving forces

Ključno sporočilo
Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU skokovito narasel, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2011 povečal kar za 83 %. Njegova rast se je v Sloveniji, razen v letelaskem prometu, nadaljevala kljub gospodarskim težavam v EU. Zaskrbljujoča je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo.

Kazalec prikazuje obseg in sestavo blagovnega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo blagovnega prevoza v izbranih državah EU. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja v cestnem in železniškem prevozu ter v pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1990-2011. Podatki za druge evropske države so prikazani z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prevozu ter indeksom razvoja cestnega blagovnega prevoza. Tonski kilometri (tkm) so seštevki zmnožkov količine blaga in razdalj, na katerih je bilo to blago prepeljano (SURS 2013).

Grafi

Slika PR02-1: Blagovni prevoz in promet v Sloveniji v obdobju 1990-2011 (cestni prevoz – mio tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški prevoz – neto mio tkm na omrežju Slovenije, pristaniški promet – 1000 t naloženega in razloženega blaga v pristaniščih, letališki promet – t naloženega in razloženega blaga na letališčih) 
Viri:

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992-2012, ter SI-STAT podatkovni portal 2013;

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
cestni blagovni prevoz indeks (1990=100) 100 88.4 94.9 94 104.6 116.3 121.7 123.1 129.4 133
železniški blagovni prevoz indeks (1990=100) 100 77.1 61.1 53.7 54.6 68.4 55.7 62.3 62.6 61.2
pomorski blagovni promet indeks (1990=100) 100 93.9 104.2 94.7 98.7 96.8 102.9 103.2 97 94.4
zračni blagovni promet indeks (1990=100) 100 95.2 107.4 234.7 217 220.9 215.7 213.4 211.1 236.3
cestni blagovni prevoz tkm (mio) 4887 4322 4639 4596 5114 5683 5948 6015 6324 6500
železniški blagovni prevoz neto tkm (mio) 4209 3246 2573 2262 2298 2881 2343 2623 2635 2576
pomorski blagovni promet prispelo in odpremljeno blago (1000 t) 3226 3028 3363 3056 3183 3122 3318 3329 3130 3045
zračni blagovni promet prepeljano blago (t) 1755 1670 1885 4119 3808 3877 3785 3745 3705 4147
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
cestni blagovni prevoz indeks (1990=100) 136.2 144 135.2 144.1 184.3 225.7 247.8 281 332.7 302.1
železniški blagovni prevoz indeks (1990=100) 61.8 61.9 67.5 71.7 74.8 77.1 80.1 85.6 83.6 66.9
pomorski blagovni promet indeks (1990=100) 110 107.6 100 97.2 135 180.3 175.4 159.9 177.7 203.4
zračni blagovni promet indeks (1990=100) 259.6 237.8 263.2 219.6 201.1 172.9 238.9 257 132.3 105.6
cestni blagovni prevoz tkm (mio) 6654 7035 6609 7040 9007 11032 12112 13734 16261 14762
železniški blagovni prevoz neto tkm (mio) 2600 2605 2839 3018 3149 3245 3373 3603 3520 2817
pomorski blagovni promet prispelo in odpremljeno blago (1000 t) 3547 3471 3226 3136 4354 5815 5658 5158 5733 6561
zračni blagovni promet prepeljano blago (t) 4556 4173 4620 3854 3530 3035 4193 4510 2321 1854
2010 2011
cestni blagovni prevoz indeks (1990=100) 326 336.4
železniški blagovni prevoz indeks (1990=100) 81.3 89.1
pomorski blagovni promet indeks (1990=100) 190 212.6
zračni blagovni promet indeks (1990=100) 105.5 110.4
cestni blagovni prevoz tkm (mio) 15931 16439
železniški blagovni prevoz neto tkm (mio) 3421 3752
pomorski blagovni promet prispelo in odpremljeno blago (1000 t) 6131 6858
zračni blagovni promet prepeljano blago (t) 1851 1937
Slika PR02-2: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-27 v obdobju 2000-2010 (podatki temeljijo na tkm) 
Viri:

Eurostat, Modal split of freight transport, 2013.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
cestni prevoz % 73 74 75 75 76 76 76 76 76 77
železniški prevoz % 20 19 19 19 18 18 18 18 18 17
celinski vodni prevoz % 6.6 6.5 6.3 5.8 5.9 6 6 6 6 6
2010
cestni prevoz % 76.4
železniški prevoz % 17.1
celinski vodni prevoz % 6.5
Slika PR02-3: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm) leta 2010 v nekaterih evropskih državah 
Viri:

Eurostat, Modal split of freight transport, 2013.

Prikaži podatke
Latvija Estonija Romunija Avstrija Litva Švedska Nizozemska Nemčija Bolgarija Belgija
cestni prevoz % 38.1 45.8 49.2 56.3 59.1 60.7 62.1 64.9 68.1 69.5
železniški prevoz % 61.9 54.2 23.5 39 40.9 39.3 4.9 22.2 10.7 12.5
celinski vodni prevoz % x x 27.2 4.7 0 x 33 12.9 21.2 18
Hrvaška Slovaška Finska Madžarska EU-28 Češka Poljska Francija Slovenija Danska
cestni prevoz % 71.2 74.8 75 75.1 76 79 80.6 82.2 82.3 87
železniški prevoz % 21.2 22 24.8 19.6 19 21 19.4 13.5 17.7 13
celinski vodni prevoz % 7.6 3.2 0.2 5.3 5 x 0.1 4.3 x x
Velika Britanija Italija Luksemburg Portugalska Španija Grčija Irska Ciper Malta
cestni prevoz % 88.7 90.4 93.5 93.9 95.8 98 99.2 100 100
železniški prevoz % 11.2 9.6 2.7 6.1 4.2 2 0.8 x x
celinski vodni prevoz % 0.1 0.1 3.9 x x x x x x
Slika PR02-4: Blagovni prevoz v državah EU-27 v obdobju 1995-2010 (milijarde tkm)
Viri:

European Commission, Statistical pocketbook 2013, Performance of freight transport (tkm), 2013.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Cestni blagovni prevoz mil tkm 1288.66 1302.579 1351.678 1414.204 1469.941 1518.706 1556.267 1605.898 1625.437 1742.101
Železniški blagovni prevoz mil tkm 386.144068 392.146 409.537 392.506525 383.625015003 403.675754642 385.974302252 383.777192553 391.888268755 416.83337026
Pomorski blagovni prevoz mil tkm 1146 1160 1193 1232 1268 1314 1334 1355 1378 1427
Celinski vodni blagovni prevoz mil tkm 122.085208 119.756492 127.848127 131.011354551 128.726899 133.8613496 132.5287596 132.504278 123.5149852 136.734451
Zračni blagovni prevoz mil tkm 2 2.06 2.18 2.25 2.3 2.45 2.46 2.4 2.42 2.51
Plinovod mil tkm 114.9073 119.3301 118.179 125.388 124.228 126.6787 133.0403 128.4456 130.3528 131.7443606
Skupaj mil tkm 3059.796576 3095.871592 3202.422127 3297.35987955 3376.820914 3499.37180424 3544.27036185 3608.02507055 3651.61305395 3856.92318186
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Cestni blagovni prevoz mil tkm 1794.006 1847.572 1914.456 1880.501 1690.331 1755.625
Železniški blagovni prevoz mil tkm 413.18918045 434.859920253 448.426 439.563 361.031 389.871
Pomorski blagovni prevoz mil tkm 1461 1505 1532 1498 1336 1414.824
Celinski vodni blagovni prevoz mil tkm 138.6623744 138.4605691 144.928590399 145.2586144 129.827 147.444
Zračni blagovni prevoz mil tkm 2.58 2.66 2.75 2.7 2.48 2.548696
Plinovod mil tkm 136.4435038 135.5112498 130.285176 125.1525174 119.2532 120.5593
Skupaj mil tkm 3945.88105865 4064.06373915 4172.8457664 4091.1751318 3638.9222 3830.871996

Cilji

Izhodišče spremljanja obsega in sestave blagovnega prevoza z okoljskega vidika so razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (poraba virov, izpusti toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in hrupa, poraba zemljišč, nesreče itn.). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice blagovnega prevoza in prometa s prometno-političnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.

Na podlagi obstoječih virov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže blaga po posameznih prevoznih načinih. Težavo predstavlja nerazpoložljivost podatkov o tonskih kilometrih tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini.

Deleži cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji so glede na ocene neugodnejši in višji od povprečja EU-27. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da cestni blagovni prevoz narašča najhitreje in prevzema vse večji delež blaga v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, je tako v obdobju 2004–2011 narasel za 82 %. Železniški prevoz blaga se je v obdobju 2004-2011 povečal za 19 %.

Rast cestnega in železniškega prevoza je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je od leta 1993 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto (Šegan, 2005). Skrb zbujajoč je tudi cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo, ki pa po vstopu v Schengensko območje ni več vključen v statistično spremljanje in ga lahko ocenjujemo le posredno. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2000 in 2010 promet z lahkimi, srednjimi in težkimi tovornjaki ter prikoličarji narasel za 97 %. Rast prometa z lahkimi in srednjimi tovornjaki je bila v tem obdobju okoli 68 %, s težkimi tovornjaki in prikoličarji pa okoli 148 % (DRSC, 2011).

Delež pristaniškega blagovnega prometa na ozemlju Slovenije ni velik, vendar je pristaniški promet in predvsem Luka Koper, kot najpomembnejši blagovni terminal v državi, pomemben vir in cilj kopenskih blagovnih tokov. Obseg pristaniškega prometa se je v obdobju 1990-2011 povečal za več kot 2-krat, vendar količine prepeljanega blaga v zadnjih letih precej nihajo.

Obseg letališkega blagovnega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, se skozi leta močno spreminja. Najmanj je bilo letališkega blagovnega prometa v letih 1990-1992 in 2009-2011 in sicer pod 2.000 prepeljanih ton na leto. Največ blaga, prek 4.500 ton na leto, je bilo prepeljanega v letih 2000, 2002 in 2007. Zadnji večji porast v obdobju 2006-2008 gre pripisati pozitivnim učinkom vključitve Slovenije v EU, veliko pa je prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki to letališče uporablja kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope.

Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni blagovni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo ob pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni prevoz, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega blaga, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu blagovnemu prevozu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.

Obseg blagovnega prevoza v Evropi se povečuje nekoliko hitreje kot gospodarstvo, pri čemer cestni in pomorski blagovni prevoz beležita največji porast. V državah EU-28 v blagovnem prevozu prevladuje cestni prevozni način(graf PR2-3). Njegov delež z leti narašča in je leta 2010 znašal 76 %. Na drugi strani bolj trajnostne oblike (železniški in celinski vodni (rečni) prevoz) upadajo oziroma stagnirajo. Po letu 2008 se je povezava med rastjo blagovnega prevoza in gospodarstva prvič po dolgih letih prekinila, vendar še ni jasno ali lahko govorimo o dolgoročnem trendu, saj je bil upad verjetno povezan s posledicami gospodarske krize. Vpliv gospodarske krize je najbolj viden v cestnem in pomorskem prevozu, kjer je bil v drugi polovici leta 2008 opazen precejšen upad prevoza blaga, ki se še tudi v letu 2010 ni povsem umiril.  

Metodologija

Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopisi RS 1992–2012
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestni blagovni prevoz > Cestni blagovni prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški blagovni prevoz > Železniški blagovni prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Blagovni prevoz in promet, Slovenija, letno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. avgust 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije ter v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki o cestnem blagovnem prevozu so zbrani z raziskovanjem, ki temelji na slučajnem vzorcu. Tako dobljeni podatki so preračunani na vsa tovorna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji. O cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) od leta 2001 redno poročajo poslovni subjekti (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom. Pred letom 1992 so o javnem prevozu blaga po cestah poročala podjetja, registrirana v dejavnosti cestni blagovni prevoz, ki so dosegla določen prag vrednosti prihodkov in števila zaposlenih. O cestnem prevozu za lastne potrebe so poročala podjetja, registrirana v preostalih dejavnostih, ki so imela v lasti vsaj eno tovorno vozilo z nosilnostjo nad eno tono. Prevoz, ki so ga opravile fizične osebe (na primer samostojni avtoprevozniki), pred tem letom ni bil zajet v raziskovanje.
Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Podatek o deležih poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom blaga v tujini opravili po domačem omrežju iz podatkov ni razviden. Podatek o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila ni na voljo.
Podatke o železniškem blagovnem prevozu SURS so do vključno leta 2009 zagotavljale Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992, pred tem pa jih je sporočalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana. Od leta 2010 se pri četrtletnih podatkih o železniškem blagovnem prevozu zbirajo podatki vseh poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga na slovenskem železniškem omrežju. Objavljeni letni podatki o železniškem transportu na ozemlju Republike Slovenije vključujejo le poslovne subjekte, ki so po evropski statistični uredbi dolžni sporočati podrobne podatke. Podatki o železniškem blagovnem prevozu do leta 2003 se nanašajo na spremljanje prevoza blaga glede na izvor in cilj. Od leta 2003 pa podatki temeljijo na posameznih vožnjah vlakov; to pomeni, da se spremlja prevoz blaga glede na kraj nalaganja na železniško prevozno sredstvo oziroma razlaganja z njega. Po tej novi metodologiji so bili naknadno pripravljeni tudi podatki za obdobje po letu 1994 in objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki za železniški blagovni prevoz vključujejo tako podatke za notranji in mednarodni (blago naloženo/razloženo v Sloveniji) železniški blagovni prevoz ter tranzit (železniški prevoz skozi državo med dvema krajema (krajem nalaganja/vstopa in krajem razlaganja/izstopa), ki sta zunaj države poročevalke).
Podatki o pristaniškem prometu se nanašajo na pristanišča Koper/Capodistria, Izolo/Isola in Piran/Pirano. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na ladje v pristaniščih oziroma z njih razloženo.
V podatkih o letališkem blagovnem prometu so zajeta vsa tri slovenska mednarodna letališča: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (do julija 2007 Letališče Ljubljana), Letališče Edvarda Rusjana Maribor (do junija 2008 Letališče Maribor) in Letališče Portorož. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na letala na letališčih oziroma z njih razloženo. Vključeni so tudi podatki za blago v tranzitu.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo blagovnega prevoza izražamo s tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2011). Obseg blagovnega prevoza izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, celinski vodni). Obseg pristaniškega in letališkega blagovnega prometa izražamo s tonami. Pri sliki PR02-1 se pomorski promet nanaša na pristaniški promet, slika PR02-4 pa zajema podatke pomorskega prometa, saj nam le ti omogočajo vpogled na razmerja med posameznimi prevoznimi načini na EU ravni.
Podatki so na grafih prikazani z indeksi blagovnega prevoza in prometa.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
Slabosti: Za ocenjevanje okoljskih vplivov na okolje razpoložljivi podatki niso povsem primerni, saj ne omogočajo prikaza obsega in sestave tkm, opravljenih po posameznih letih na ozemlju Slovenije – Slovenije (podatki za železniški prevoz temeljijo na prevozu po slovenskem ozemlju, za cestni prevoz pa na vseh (notranjih in tujih) prevozih domačih prevoznikov. Prevozi tujih cestnih prevoznikov na naših tleh niso vključeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (ker so vozni km bolj neposredno povezani z okoljskimi vplivi prometnih gibanj, bi bili boljša enota za merjenje kazalca)
Točnost: 2 (neupoštevanje tonskih kilometrov tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini vplivata na točnost kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov)
Časovna primerljivost: 2 (podatki o cestnem blagovnem prevozu do leta 2000 so ocenjeni, kasnejši pa izmerjeni, zato med seboj niso neposredno primerljivi)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir:
EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of freight transport(tran_hv_frmod)
European Commission > Transport > Facts & Fundings > Statistics > Statistical pocketbook 2013 > 2.2 Performance of freight transport (tkm)
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Commission
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij in 26. september 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o obsegu in sestavi blagovnega prometa so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Blagovni kopenski promet vključuje prevoz po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh. Podatki o železniških in celinskih plovnih poteh temeljijo na gibanju po državnem ozemlju ne glede na državo vozila ali plovila; cestni promet temelji na vseh premikih vozil registriranih v državi poročevalki.
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v blagovnem prometu.
Geografska pokritost: EU-28 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo), novih članic EU-12 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija in Romunija) ter Hrvaško.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Pomanjkljivi podatki o celinskem vodnem blagovnem prevozu (za 12 držav ni podatka) in deloma o železniškem prevozu (za 2 državi ni podatka). Na Grafu PR2-4 so prikazane vse države EU-27 razen Malte, Grčije in Velike Britanije, za katere ni bilo na voljo podatkov za celotno prikazano obdobje in zato niso bile vključene.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2 (boljša enota za merjenje bi bili vozni km, saj so bolj neposredno povezani z okoljskimi vplivi prometnih gibanj)
Točnost: 2 (tonski km so namesto izmerjeni samo ocenjeni, kljub temu pa so z izjemo pomorskega prevoza dokaj dobro usklajeni med različnimi viri)
Časovna primerljivost: 2 (občasni prelomi v podatkovnih serijah, zlasti pri novih članicah EU in državah kandidatkah za članstvo)
Prostorska primerljivost: 2 (obstajajo razlike v metodologiji med posameznimi državami glede (ne)vključenosti določenih vrst podatkov)

Drugi viri in literatura:

  1. Aerodrom Ljubljana, 2008. Nerevidirani podatki o poslovanju družbe Aerodrom Ljubljana.
  2. Bela knjiga, 2011. Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
  3. DRSC, 2012. Opravljeno prometno delo na državnih cestah 2000–2011. Ljubljana, Direkcija RS za ceste.
  4. EEA, 2011. Freight transport demand(CSI 036). European Environment Agency.
  5. Policija, 2009. Število tovornih vozil na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko (od 2004 do 2007). Ljubljana, Policija.
  6. SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.
  7. SURS, 2010. Pregled razvoja letališkega prometa in zračnega prevoza. Statistične informacije – 22. november 2010. Ljubljana, Statistični urad RS.
  8. SURS, 2013. Tonski kilometri (tkm). Povzeto po URL: http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=36&PodrocjeID=22. Ljubljana, Statistični urad RS.
  9. Šegan, V., 2005. Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Ljubljana, Statistični urad RS.
  10. TERM 2009, 2010. Towards a resource-efficient transport system. European Environment Agency.  
Datum zadnje osvežitve
26.09.2013
Avtor(ji)

Aljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut RS; Jani Kozina, GIAM SAZU; Vesna Polanec, Agencija RS za okolje;