[VD13] Kakovost voda za življenje sladkovodnih rib (spremljano do 2014)
Ključno sporočilo
V letu 2014 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.
Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mura Mota), zaradi
previsoke vsebnosti amonijaka v vodi, izmerjenega 8. julija 2014. Mejna vrednost amonijaka za ciprinidne vode je 0,025 mg NH3/, izmerjena pa je
bila vsebnost 0,043 mg NH3/L.
Na petih odsekih (23%) je kakovost vode ustrezala tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim. Na ostalih odsekih je bila od priporočenih vrednosti
najpogosteje presežena vsebnost nitrita, na salmonidnih odsekih pa še priporočena vsebnost za amonij.
Definicija
V letu 2005 je bilo v Sloveniji določenih 22 odsekov površinskih sladkih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, od tega 13 salmonidnih in
9 ciprinidnih območij (Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, UL RS št. 28/05). Odseki salmonidnih
površinskih voda omogočajo življenje salmonidnim vrstam rib kot so postrvi, lipani in sulci, odseki ciprinidnih površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib,
torej krapom, ščukam, ostrižem, itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oz. izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnim vrstam rib.
Na navedenih odsekih Agencija RS za okolje spremlja kakovost vode v skladu z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS
št. 46/02) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 71/02). Nacionalni predpisi so
povzeti po Direktivi 2006/44/ES o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib. Cilj te direktive je
varovanje in izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila,
omogočale življenje ribam, ki spadajo med avtohtone (domorodne vrste) in prispevajo k naravni raznolikosti, ter vrste, katerih prisotnost pristojni organi
držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.
Ocena kakovosti vode za življenje sladkovodnih vrst rib se izdela glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določenih z Uredbo o kakovosti
površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02). V oceno so zajeti parametri, ki vplivajo na pogoje za življenje sladkovodnih vrst
rib, to so vsebnost kisika, pH, vsebnost suspendiranih snovi, biokemijska potreba po kisiku, vsebnost fosforja, nitrita, amonijaka, amonija, prostega
klora, raztopljenega bakra in cinka. Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da
rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02).
Kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ustrezna, če vsi parametri ustrezajo mejnim vrednostim, ki jih narekuje Uredba. Kakovost vode salmonidnih in
ciprinidnih odsekov je ocenjena kot neustrezna, če eden izmed parametrov ne ustreza mejnim vrednostim, ki so določene v Uredbi. Zelo dobra kakovost
salmonidnih in ciprinidnih odsekov je določena, če meritve preiskanih parametrov ustrezajo tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim.
Grafi
Enotna baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2015
Enotna baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2015
| 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ustreza mejni vrednosti in ne ustreza priporočeni vrednosti | število odsekov | 18 | 16 | 19 | 17 | 16 | 17 | 18 | 17 | 16 |
| ne ustreza niti mejni vrednosti niti priporočeni vrednosti | število odsekov | 1 | 1 | 0 | 0 | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 |
Cilji
Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib.
Komentar
Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazana za leto 2014. V salmonidnih vodah je v letu 2014 kakovost vode ustrezala mejnim vrednostim na
vseh 13 odsekih. Najboljša kakovost vode je bila določena na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke.
Na odsekih ciprinidnih voda so bile meritve izvedene na 9 merilnih mestih, kakovost vode pa ni ustrezala mejni vrednosti na odseku Mure od cestnega mostu
Petanjci do izliva Ščavnice zaradi previsoke vsebnosti amonijaka v vodi izmerjenega v juliju 2014. Najboljša kakovost vode med ciprinidnimi odseki, kjer so
vsi parametri ustrezali tudi priporočenim vrednostim, je bila določena na Kolpi od izliva Lahinje do državne meje Božakovo, Krki od izliva Bršlinskega
potoka do izliva v Savo, na Nadiži od državne meje do državne meje ter Dragonji od Škrlin do mejnega prehoda Dragonja.
Med priporočenimi vrednostmi so bile tako na salmonidnih kot na ciprinidnih odsekih največkrat presežene vsebnosti nitrita. Amonij je velikokrat presegel
priporočeno vrednost na salmonidnih odsekih, na ciprinidnih odsekih le enkrat na Muri. Priporočena vrednost za amonijak pa je bila v letu 2014 presežena
samo na ciprinidnem odseku Mure v juliju. Vzroki za povišane vsebnosti teh parametrov so izpusti neočiščenih komunalnih odpadnih voda, izpusti iz čistilnih
naprav in živalskih farm. V maju in juniju je bila presežena tudi povprečna vsebnost suspendiranih snovi na ciprinidnem odseku Mure.
Metodologija
Pravna podlaga:
Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 – ZVO-1)
Uredba je delno prenehala veljati, zato se kazalec od leta 2014 ne spremlja več
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba Edita Sodja
Datum zajema podatkov za kazalec:
02. april 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Meritve in analize na merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih.
Vzorčenje za osnovne fizikalne in kemijske analize ter analize kovin je izvedeno v skladu s standardi SIST ISO 5667-3 in SIST ISO 5667-6.
Vzorce vode se vzorči na globini 0,5 m, čim bliže matici vodotoka, v plitvejših vodah od 1 m pa na polovici globine in sicer pri nizkih
srednjih pretokih. Priprava embalaže, konzerviranje, stabilizacija, transport in hranjenje odvzetih vzorcev vode za kemijske preiskave je
prav tako izvedeno v skladu s standardi, tako da postopki ne vplivajo na rezultate analiz. Ob zajemu vzorca se izmeri temperatura zraka in
vode, pH vrednost, električna prevodnost, vsebnost raztopljenega kisika in vsebnost prostega klora. Fenolne spojine in mineralna olja se na
terenu določi organoleptično. V laboratoriju se v nefiltriranem, premešanem vzorcu določijo suspendirane snovi, biokemijska potreba po
kisiku, celotni fosfor, skupni amonij in amonijak. V primeru prisotnosti se določijo tudi fenolne spojine. Iz nefiltriranega, usedenega
vzorca se določi nitritni ion in v primeru prisotnosti mineralna olja. Za določitev raztopljenega bakra se vzorci na terenu filtrirajo
skozi membranski filter 0.45 μm, nato pa se filtrat nakisa. Za določitev koncentracije cinka v celotnem vzorcu, je nefiltriran vzorec
razkrojen s HNO3 v mikrovalovni peči.
Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO:
http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/PROGRAM%20RIBE%202010.pdf
Metodologija obdelave podatkov:
http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo_RIBE_2010.pdf
Po določilih Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) se za vsako leto posebej ugotavlja
kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda na podlagi fizikalnih in kemijskih rezultatov analiz vzorcev. Izvzeti so le rezultati vzorcev, ki
so bili vzorčeni v izjemnih razmerah (6.člen Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib). Mejne oziroma
priporočene vrednosti parametrov salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob najmanj minimalni
pogostosti, v obdobju enega leta izkažejo, da:
- 95 % vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre pH, BPK5, amonijak, amonij, nitrit, prosti klor,
celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100 % v primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno,
- za parameter raztopljen kisik, v 50 % vzorcev vsebnost kisika večja od 7 mg O2/L za ciprinidne oz. 9 mg O2/L za
salmonidne vode in hkrati v 100 % vzorcev vsebnost kisika večja od 4 mg O2/L za ciprinidne in večja od 6 mg O2/L za
salmonidne vode,
- povprečna koncentracija določena za parameter suspendirane snovi, ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi zgornje ocene ugotovi, da
so mejne vrednosti presežene.
Informacije o kakovosti:
Zajem vzorcev se izvede 12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi reprezentativne vzorce za celotno hidrološko leto.
Kakovost se spremlja na odsekih, ki so bili določeni glede na ihtiološke podatke ribiškega katastra Zavoda za ribištvo. Vzorčenje,
konzerviranje, transport in hranjenje vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Tudi analize vzorcev v laboratoriju so v
glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo akreditacijo v skladu s
standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode monitoringa so preverjeno veljavne, za zagotavljanje kakovosti podatkov laboratoriji uporabljajo
overjene referenčne materiale in kontrolne karte ter sodelujejo v mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.
Skupna ocena ustreznosti podatkov:
1 = brez večjih pripomb