[VD13] Kakovost voda za življenje sladkovodnih rib (spremljano do 2014)
Ključno sporočilo
V letu 2013 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.
Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na salmonidnem odseku Vipave od izvira do izliva Vrtovinščka (merilno mesto Velike Žablje), zaradi prenizke
vsebnosti kisika v vodi izmerjenega 3. julija 2013. Mejna vrednost za vsebnost raztopljenega kisika v vodi za salmonidne vode je 6 mg O2/L, izmerjena pa je bila vsebnost 5,4 mg O2/L.
Na štirih odsekih (18%) je kakovost vode ustrezala tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim. Na ostalih odsekih je bila od priporočenih vrednosti
najpogosteje presežena vsebnost nitrita in občasno tudi amonija, amonijaka in suspendiranih snovi. V poletnih mesecih pa je bila na nekaterih odsekih
vsebnost raztopljenega kisika v vodi nižja od priporočene vsebnosti.
Definicija
V letu 2005 je bilo v Sloveniji določenih 22 odsekov površinskih sladkih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, od tega 13 salmonidnih in
9 ciprinidnih območij (Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, UL RS št. 28/05). Odseki salmonidnih
površinskih voda omogočajo življenje salmonidnim vrstam rib kot so postrvi, lipani in sulci, odseki ciprinidnih površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib,
torej krapom, ščukam, ostrižem, itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oz. izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnim vrstam rib.
Na navedenih odsekih Agencija RS za okolje spremlja kakovost vode v skladu z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS
št. 46/02) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 71/02). Nacionalni predpisi so
povzeti po Direktivi 2006/44/ES o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib. Cilj te direktive je
varovanje in izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila,
omogočale življenje ribam, ki spadajo med avtohtone (domorodne vrste) in prispevajo k naravni raznolikosti, ter vrste, katerih prisotnost pristojni organi
držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.
Ocena kakovosti vode za življenje sladkovodnih vrst rib se izdela glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določenih z Uredbo o kakovosti
površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02). V oceno so zajeti parametri, ki vplivajo na pogoje za življenje sladkovodnih vrst
rib, to so vsebnost kisika, pH, vsebnost suspendiranih snovi, biokemijska potreba po kisiku, vsebnost fosforja, nitrita, amonijaka, amonija,
prostega klora, raztopljenega bakra in cinka. Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se
ugotovi, da rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02).
Kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ustrezna, če vsi parametri ustrezajo mejnih vrednostim, ki jih narekuje
Uredba. Kakovost vode salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ocenjena kot neustrezna, če eden izmed parametrov ne ustreza mejnim vrednostim, ki so določene
v Uredbi. Zelo dobra kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je določena, če meritve preiskanih parametrov ustrezajo tako mejnim kot tudi priporočenim
vrednostim.
Grafi
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2014
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2014
| 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ustreza priporočeni in mejni vrednosti | število odsekov | 3 | 5 | 3 | 5 | 5 | 4 | 2 | 4 |
| ustreza mejni vrednosti in ne ustreza priporočeni vrednosti | število odsekov | 18 | 16 | 19 | 17 | 16 | 17 | 18 | 17 |
| ne ustreza niti mejni vrednosti niti priporočeni vrednosti | število odsekov | 1 | 1 | 0 | 0 | 1 | 1 | 2 | 1 |
Cilji
Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib (NPVO 2005-13).
Komentar
Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazana za leto 2013. V salmonidnih vodah je v letu 2013 kakovost vode ustrezala mejnim vrednostim na
12 odsekih, na salmonidnem odseku Vipave na merilnem mestu Velike Žablje pa zaradi prenizke vsebnosti raztopljenega kisika, izmerjenega v juliju 2013 ni
ustrezala mejnim vrednostim. Najboljša kakovost vode je bila določena na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke.
Na odsekih ciprinidnih voda so bile meritve izvedene na 9 merilnih mestih, kakovost vode pa je bila na vseh odsekih ustrezna. Najboljša kakovost vode med
ciprinidnimi odseki, kjer so vsi parametri ustrezali tudi priporočenim vrednostim, je bila določena na Kolpi od izliva Lahinje do državne meje Božakovo, na
Nadiži od državne meje do državne meje ter Dragonji od Škrlin do mejnega prehoda Dragonja.
Med priporočenimi vrednostmi so bile tako na salmonidnih kot na ciprinidnih odsekih največkrat presežene vsebnosti nitrita in amonija ter občasno tudi
amonijaka. Vzroki za povišane vsebnosti teh parametrov so izpusti neočiščenih komunalnih odpadnih voda, izpusti iz čistilnih naprav in živalskih farm. Na
Reki je bila v avgustu v času nizkih pretokov rek izmerjena prenizka vsebnost raztopljenega kisika tako na salmonidnem kot na ciprinidnem odseku. Prenizka
vsebnost kisika v vodi je bila izmerjena še na dveh salmonidnih odsekih in sicer v juliju na Vipavi ter septembra na Krki. V maju in juniju je bila
presežena tudi povprečna vsebnost suspendiranih snovi na ciprinidnem odseku Mure, v juliju in novembru pa še na ciprinidnem odseku Savinje in Nadiže.
Metodologija
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba Edita Sodja
Datum zajema podatkov za kazalec:
02. april 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Meritve in analize na merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih. Vzorčenje za osnovne
fizikalne in kemijske analize ter analize kovin je izvedeno v skladu s standardi SIST ISO 5667-3 in SIST ISO 5667-6. Vzorce vode se vzorči na globini 0,5
m, čim bliže matici vodotoka, v plitvejših vodah od 1 m pa na polovici globine in sicer pri nizkih srednjih pretokih. Priprava embalaže, konzerviranje,
stabilizacija, transport in hranjenje odvzetih vzorcev vode za kemijske preiskave je prav tako izvedeno v skladu s standardi, tako da postopki ne vplivajo
na rezultate analiz. Ob zajemu vzorca se izmeri temperatura zraka in vode, pH vrednost, električna prevodnost, vsebnost raztopljenega kisika in vsebnost
prostega klora. Fenolne spojine in mineralna olja se na terenu določi organoleptično. V laboratoriju se v nefiltriranem, premešanem vzorcu določijo
suspendirane snovi, biokemijska potreba po kisiku, celotni fosfor, skupni amonij in amonijak. V primeru prisotnosti se določijo tudi fenolne
spojine. Iz nefiltriranega, usedenega vzorca se določi nitritni ion in v primeru prisotnosti mineralna olja. Za določitev raztopljenega bakra se vzorci na
terenu filtrirajo skozi membranski filter 0.45 μm, nato pa se filtrat nakisa. Za določitev koncentracije cinka v celotnem vzorcu, je nefiltriran vzorec
razkrojen s HNO3 v mikrovalovni peči.
Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO:
http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/PROGRAM%20RIBE%202010.pdf
Metodologija obdelave podatkov:
http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo_RIBE_2010.pdf
Po določilih Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) se za vsako leto posebej ugotavlja kakovost
salmonidnih in ciprinidnih voda na podlagi fizikalnih in kemijskih rezultatov analiz vzorcev. Izvzeti so le rezultati vzorcev, ki so bili vzorčeni v
izjemnih razmerah (6.člen Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib). Mejne oziroma priporočene vrednosti parametrov
salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob najmanj minimalni pogostosti, v obdobju enega leta izkažejo, da:
- 95 % vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre pH, BPK5, amonijak, amonij, nitrit, prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100 % v primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno,
- za parameter raztopljen kisik, v 50 % vzorcev vsebnost kisika večja od 7 mg O2/L za ciprinidne oz. 9 mg O2/L za salmonidne vode in hkrati v 100 % vzorcev vsebnost kisika večja od 4 mg O2/L za ciprinidne in večja od 6 mg O2/L za salmonidne vode,
- povprečna koncentracija določena za parameter suspendirane snovi, ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi zgornje ocene ugotovi, da so mejne
vrednosti presežene.
Informacije o kakovosti:
Zajem vzorcev se izvede 12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi reprezentativne vzorce za celotno hidrološko leto. Kakovost se
spremlja na odsekih, ki so bili določeni glede na ihtiološke podatke ribiškega katastra Zavoda za ribištvo. Vzorčenje, konzerviranje, transport in
hranjenje vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Tudi analize vzorcev v laboratoriju so v glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi
standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo akreditacijo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode monitoringa so
preverjeno veljavne, za zagotavljanje kakovosti podatkov laboratoriji uporabljajo overjene referenčne materiale in kontrolne karte ter sodelujejo v
mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.
Skupna ocena ustreznosti podatkov:
1 = brez večjih pripomb