[VD13] Kakovost voda za življenje sladkovodnih rib
Ključno sporočilo
Odseki površinskih voda ustrezajo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib. V poletnih, sušnih mesecih na nekaterih odsekih občasno prihaja do nizkih vsebnosti kisika v vodi. Priporočenim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib pa ustrezajo le štirje od 22 odsekov (19 %). Od priporočenih vrednostih je najpogosteje presežena vsebnost nitrita, občasno tudi amonija in amoniaka ter biokemijske potrebe po kisiku (BPK5).
Definicija
V letu 2005 je bilo v Sloveniji določenih 22 odsekov površinskih sladkih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, od tega 13 salmonidnih in 9 ciprinidnih območij (Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, UL RS št. 28/05). Odseki salmonidnih površinskih voda omogočajo življenje salmonidnim vrstam rib kot so postrvi, lipani in sulci, odseki ciprinidnih površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib, torej krapom, ščukam, ostrižem, itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oz. izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnim vrstam rib.
Na navedenih odsekih Agencija RS za okolje spremlja kakovost vode v skladu z Uredbo (Ur. l. RS 46/02) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS 71/02). Nacionalni predpisi so povzeti po Direktivi Sveta z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib, ki je bila uzakonjena z Direktivo 2006/44/ES. Cilj te direktive je varovanje in izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila, omogočale življenje ribam, ki spadajo med avtohtone (domorodne vrste) in prispevajo k naravni raznolikosti, ter vrste, katerih prisotnost pristojni organi držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.
Ocena kakovosti vode za življenje sladkovodnih vrst rib se izvede glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določenih z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02). V oceno so zajeti parametri, ki vplivajo na pogoje za življenje sladkovodnih vrst rib, to so vsebnost kisika, pH, vsebnost fosforja, amoniaka, amonija, prostega klora, bakra in cinka. Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02).
Grafi
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009
| 2006 | 2007 | 2008 | skupna ocena 2006-2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| ustreza priporočeni in mejni vrednosti | število odsekov | 3 | 5 | 3 | 4 |
| ustreza mejni vrednosti in ne ustreza priporočeni vrednosti | število odsekov | 18 | 16 | 19 | 18 |
| ne ustreza niti mejni vrednosti niti priporočeni vrednosti | število odsekov | 1 | 1 | 0 | 0 |
Cilji
Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib (NPVO 2005-13).
Komentar
Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazana za obdobje od leta 2006 do 2008. V vseh treh letih je kakovost vode na vseh odsekih ustrezala mejnim vrednostim, razen v letu 2006 Dragonja na odseku od Škrlin do mejnega prehoda Dragonja, in leta 2007 Krka, na odseku od izvira v Gradičku, do izliva Bršlinskega potoka. Oba odseka sta bila neustrezne kakovosti zaradi prenizke vsebnosti kisika.
Kakovost vode na salmonidnih in ciprinidnih odsekih pa večinoma ni ustrezala priporočenim vrednostim, razen na odsekih Save Bohinjke v letih 2006 in 2007, Kolpe v Radovičih v letih 2007 in 2008 ter Soče v Trnovem in Nadiže v Robiču v vseh treh letih v obdobju od 2006 do 2008. Od priporočenih vrednosti so bile največkrat presežene koncentracije nitrita, občasno amonija in amoniaka ter redko biokemijska potreba po kisiku (BPK5). Vzroki za povišane vsebnosti teh parametrov so največkrat izpusti neočiščenih komunalnih voda, izpusti iz čistilnih naprav in živalskih farm ter prekomerno gnojenje kmetijskih površin.
Metodologija
1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
2. Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba Edita Sodja
3. Datum zajema podatkov za kazalec: 22. junij 2009
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Meritve in analize na merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih.
Vzorčenje za osnovne fizikalne in kemijske analize ter analize kovin je izvedeno v skladu s standardi SIST ISO 5667-3 in SIST ISO 5667- 6. Vzorce vode se vzorči na globini 0,5 m, čim bliže matici vodotoka, v plitvejših vodah od 1 m pa na polovici globine in sicer pri nizkih srednjih pretokih. Priprava embalaže, konzerviranje, stabilizacija, transport in hranjenje odvzetih vzorcev vode za kemijske preiskave je prav tako izvedeno v skladu s standardi, tako da postopki ne vplivajo na rezultate analiz. Ob zajemu vzorca se izmeri temperatura zraka in vode, pH vrednost, električna prevodnost, vsebnost raztopljenega kisika in vsebnost prostega klora. Fenolne spojine in mineralna olja se na terenu določi organoleptično. V laboratoriju se v nefiltriranem, premešanem v vzorcu določijo suspendirane snovi, biokemijska potreba po kisiku, celotni fosfor, skupni amonij in neionizirani amoniak. V primeru prisotnosti se določijo tudi fenolne spojine. Iz nefiltriranega, usedenega vzorca se določi nitritni ion in v primeru prisotnosti mineralna olja. Za določitev raztopljenega bakra se vzorci na terenu filtrirajo skozi membranski filter 0.45 μm, nato pa se filtrat nakisa. Za določitev koncentracije cinka v celotnem vzorcu, je nefiltriran vzorec razkrojen s HNO3 v mikrovalovni peči.
Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO: http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/program_ribe_2008.pdf
5. Metodologija obdelave podatkov:
http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poroc…
Po določilih Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) se za vsako leto posebej ugotavlja kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda na podlagi fizikalnih in kemijskih rezultatov analiz vzorcev. Izvzeti so le rezultati vzorcev, ki so bili vzorčeni v izjemnih razmerah (6.člen Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib). Mejne oziroma priporočene vrednosti parametrov salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob najmanj minimalni pogostosti, v obdobju enega leta izkažejo, da:
- 95 % vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre pH, BPK5, neionizirani amoniak, celotni amonij, nitrit, prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100 % v primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno,
- za parameter raztopljen kisik, v 50 % vzorcev vsebnost kisika večja od 7 mg O2/l za ciprinidne oz. 9 mg O2/l za salmonidne vode in hkrati v 100 % vzorcev vsebnost kisika večja od 4 mg O2/l za ciprinidne in večja od 6 mg O2/l za salmonidne vode,
- povprečna koncentracija določena za parameter suspendirane snovi, ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi zgornje ocene ugotovi, da so mejne vrednosti presežene.
6. Informacije o kakovosti: Zajem vzorcev se izvede 12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi reprezentativne vzorce za celotno hidrološko leto. Kakovost se spremlja na odsekih, ki so bili določeni glede na ihtiološke podatke ribiškega katastra Zavoda za ribištvo. Vzorčenje, konzerviranje, transport in hranjenje vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Tudi analize vzorcev v laboratoriju so v glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo akreditacijo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode monitoringa so preverjeno veljavne, za zagotavljanje kakovosti podatkov laboratoriji uporabljajo overjene referenčne materiale in kontrolne karte ter sodelujejo v mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.
Skupna ocena ustreznosti podatkov: 1 = brez večjih pripomb