[VD13] Kakovost voda za življenje sladkovodnih rib
Ključno sporočilo
V letu 2012 je 20 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib, zato je bila kakovost teh odsekov
ocenjena kot ustrezna.
Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na salmonidnem odseku Reke od Zabič do Cerkvenikovega mlina (merilno mesto Cerkvenikov mlin), zaradi prenizke
vsebnosti kisika v vodi izmerjenega 2. avgusta 2012. Mejna vrednost za vsebnost raztopljenega kisika v vodi za salmonidne vode je 6 mg O2/L,
izmerjena pa je bila samo za desetinko nižja vsebnost, torej 5,9 mgO2/L. Reka je imela zelo nizek pretok od konca junija pa vse do konca avgusta
in sicer je bil pretok v času vzorčenja manjši od 0,5 m3/s, povprečni srednji pretok za Reko v Cerkvenikovem mlinu pa je okoli 8 m3
/s. Vzrok nižje vsebnosti kisika v vodi je zagotovo daljše obdobje majhne količine vode v strugi in s tem slaba pretočnost in posledično nižja vsebnost
kisika v vodi.
Kakovost vode pa je bila neustrezna tudi na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mota) zaradi previsoke
vsebnosti amonija in amoniaka izmerjenega 9. oktobra 2012. Vzroka za tako visoko vsebnost amonija in posledično tudi izračun amoniaka iz dobljenih podatkov
v času vzorčenja nismo mogli definirati, saj je bil pretok Mure ustrezen, vzorčilo se je v obdobju suhega vremena, na merilnem mestu ciprinidnega odseka pa
ni bilo zaznati vonja in vidnih odplak.
Na dveh odsekih (9 %) je kakovost vode ustrezala tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim. Na ostalih odsekih je bila od priporočenih vrednosti najpogosteje presežena vsebnost nitrita in občasno tudi amonija, amoniaka, kisika in suspendiranih snovi.
Definicija
V letu 2005 je bilo v Sloveniji določenih 22 odsekov površinskih sladkih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, od tega 13 salmonidnih in 9 ciprinidnih območij (Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, UL RS št. 28/05). Odseki salmonidnih površinskih voda omogočajo življenje salmonidnim vrstam rib kot so postrvi, lipani in sulci, odseki ciprinidnih površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib, torej krapom, ščukam, ostrižem, itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oz. izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnim vrstam rib.
Na navedenih odsekih Agencija RS za okolje spremlja kakovost vode v skladu z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 71/02). Nacionalni predpisi so povzeti po Direktivi 2006/44/ES o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib. Cilj te direktive je varovanje in izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila, omogočale življenje ribam, ki spadajo med avtohtone (domorodne vrste) in prispevajo k naravni raznolikosti, ter vrste, katerih prisotnost pristojni organi držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.
Ocena kakovosti vode za življenje sladkovodnih vrst rib se izdela glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določenih z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02). V oceno so zajeti parametri, ki vplivajo na pogoje za življenje sladkovodnih vrst rib, to so vsebnost kisika, pH, vsebnost suspendiranih snovi, biokemijska potreba po kisiku, vsebnost fosforja, nitrita, amoniaka, amonija, prostega klora, raztopljenega bakra in cinka. Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02).
Kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ustrezna, če noben parameter ne presega mejnih vrednosti, ki jih narekuje Uredba.
Kakovost vode salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ocenjena kot neustrezna, če eden izmed parametrov ne ustreza mejnim vrednostim, ki so določene v Uredbi. Zelo dobra kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je določena, če meritve preiskanih parametrov ustrezajo tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim.
Grafi
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2013
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2013
| 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ustreza priporočeni in mejni vrednosti | število odsekov | 3 | 5 | 3 | 5 | 5 | 4 | 2 |
| ustreza mejni vrednosti in ne ustreza priporočeni vrednosti | število odsekov | 18 | 16 | 19 | 17 | 16 | 17 | 18 |
| ne ustreza niti mejni vrednosti niti priporočeni vrednosti | število odsekov | 1 | 1 | 0 | 0 | 1 | 1 | 2 |
Cilji
Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib (NPVO 2005-13).
Komentar
Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazana za leto 2012. V salmonidnih vodah je v letu 2012 kakovost vode ustrezala mejnim vrednostim na
12 odsekih, na salmonidnem odseku Reke na merilnem mestu Cerkvenikov mlin pa zaradi prenizke vsebnosti raztopljenega kisika, izmerjenega v avgustu 2012 ni
ustrezala mejnim vrednostim. Najboljša kakovost vode je bila določena na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke.
Na odsekih ciprinidnih voda so bile meritve izvedene na 9 merilnih mestih, kakovost vode pa ni bila ustrezna v Muri v Moti zaradi presežene mejne vrednosti
amonija in amoniaka v mesecu oktobru. Najboljša kakovost vode med ciprinidnimi odseki, kjer so vsi parametri ustrezali tudi priporočenim vrednostim, je bila
določena na Dragonji od Škrlin do mejnega prehoda Dragonja.
Med priporočenimi vrednostmi so bile tako na salmonidnih kot na ciprinidnih odsekih največkrat presežene vsebnosti nitrita ter občasno vsebnosti amonija in
amoniaka. Vzroki za povišane vsebnosti teh parametrov so izpusti neočiščenih komunalnih odpadnih voda, izpusti iz čistilnih naprav in živalskih farm. Na
Reki je bila v avgustu v času nizkih pretokov rek izmerjena prenizka vsebnost raztopljenega kisika tako na salmonidnem kot na ciprinidnem odseku. Presežena
pa je bila tudi povprečna vsebnost suspendiranih snovi na ciprinidnem odseku Mure, saj so bile vsebnosti suspendiranih snovi v vodi visoke od meseca maja
in vse do avgusta v letu 2012.
Metodologija
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba Edita Sodja
Datum zajema podatkov za kazalec:
02. april 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Meritve in analize na merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih. Vzorčenje za osnovne
fizikalne in kemijske analize ter analize kovin je izvedeno v skladu s standardi SIST ISO 5667-3 in SIST ISO 5667-6. Vzorce vode se vzorči na globini 0,5
m, čim bliže matici vodotoka, v plitvejših vodah od 1 m pa na polovici globine in sicer pri nizkih srednjih pretokih. Priprava embalaže, konzerviranje,
stabilizacija, transport in hranjenje odvzetih vzorcev vode za kemijske preiskave je prav tako izvedeno v skladu s standardi, tako da postopki ne vplivajo
na rezultate analiz. Ob zajemu vzorca se izmeri temperatura zraka in vode, pH vrednost, električna prevodnost, vsebnost raztopljenega kisika in vsebnost
prostega klora. Fenolne spojine in mineralna olja se na terenu določi organoleptično. V laboratoriju se v nefiltriranem, premešanem v vzorcu določijo
suspendirane snovi, biokemijska potreba po kisiku, celotni fosfor, skupni amonij in neionizirani amoniak. V primeru prisotnosti se določijo tudi fenolne
spojine. Iz nefiltriranega, usedenega vzorca se določi nitritni ion in v primeru prisotnosti mineralna olja. Za določitev raztopljenega bakra se vzorci na
terenu filtrirajo skozi membranski filter 0.45 μm, nato pa se filtrat nakisa. Za določitev koncentracije cinka v celotnem vzorcu, je nefiltriran vzorec
razkrojen s HNO3 v mikrovalovni peči.
Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO: http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/PROGRAM%20RIBE%202010.pdf
Metodologija obdelave podatkov:
http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo_RIBE_2010.pdf
Po določilih Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) se za vsako leto posebej ugotavlja kakovost
salmonidnih in ciprinidnih voda na podlagi fizikalnih in kemijskih rezultatov analiz vzorcev. Izvzeti so le rezultati vzorcev, ki so bili vzorčeni v
izjemnih razmerah (6.člen Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib). Mejne oziroma priporočene vrednosti parametrov
salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob najmanj minimalni pogostosti, v obdobju enega leta izkažejo, da:
- 95 % vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre pH, BPK5, neionizirani amoniak, celotni amonij, nitrit, prosti
klor, celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100 % v primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno,
- za parameter raztopljen kisik, v 50 % vzorcev vsebnost kisika večja od 7 mg O2/L za ciprinidne oz. 9 mg O2/L za salmonidne vode in
hkrati v 100 % vzorcev vsebnost kisika večja od 4 mg O2/L za ciprinidne in večja od 6 mg O2/L za salmonidne vode,
- povprečna koncentracija določena za parameter suspendirane snovi, ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi zgornje ocene ugotovi, da so mejne
vrednosti presežene.
Informacije o kakovosti:
Zajem vzorcev se izvede 12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi reprezentativne vzorce za celotno hidrološko leto. Kakovost se
spremlja na odsekih, ki so bili določeni glede na ihtiološke podatke ribiškega katastra Zavoda za ribištvo. Vzorčenje, konzerviranje, transport in
hranjenje vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Tudi analize vzorcev v laboratoriju so v glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi
standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo akreditacijo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode monitoringa so
preverjeno veljavne, za zagotavljanje kakovosti podatkov laboratoriji uporabljajo overjene referenčne materiale in kontrolne karte ter sodelujejo v
mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.
Skupna ocena ustreznosti podatkov:
1 = brez večjih pripomb