Kazalec prikazuje delež vozil, ki izpolnjujejo standarde EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II, EURO I, EEV (Energy Efficient Vehicle – energetsko učinkovito vozilo) oziroma standarde pred EURO standardi in vozila na konvencionalni pogon.

Standardi EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II, EURO I, EEV so opredeljeni v EU zakonodaji. Določajo najvišjo dovoljeno koncentracijo plinov (NOx-dušikovi oksidi, THC-Total Hydrocarbon/skupni ogljikovodiki, NHMC- Non-Methane Hydrocarbons/ogljikovodiki brez metana, CO-ogljikov oksid) in delcev v izpušnih plinih vozil. Podatki so prikazani po posameznih kategorijah  vozil (osebni avtomobili na dizelski pogon, osebni  avtomobili na bencinski pogon, osebni avtomobili na plin, lahka tovorna vozila na bencinski pogon, lahka tovorna vozila na dizelski pogon, težka tovorna vozila, mestni avtobusi, ostali avtobusi, mopedi in motocikli). Kategorije  vozil so definirane z direktivama 2001/116/EC  in 2002/24/EC.

Podatki za Slovenijo se nanašajo na leta 1995, 2005, 2013, 2015, 2020 in 2023. Podatki oziroma ocenjen delež vozil, ki izpolnjujejo standarde EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II in EURO I ter standarde pred EURO standardi, za države članice EEA-30 (države EU-27, Norveška, Švica in Turčija), pa za leto 1995, 2005 in 2011. Podatki za tujino niso osveženi, ker je EEA opustila spremljanje tega kazalca.

Uvajanje novih tehnologij lahko spremljamo z doseganjem EURO standardov, ki jih določa Evropska zakonodaja. Prvi standard je bil sprejet že leta 1970, standardi EURO pa so v veljavi od leta 1993, ko je bil sprejet standard EURO I. Kljub temu, da je od sprejetja tega standarda preteklo že več kot 30 let, standarda še vedno ne dosegajo vsa vozila voznega parka. Zadnji standard, EURO VI, je bil sprejet leta 2014. Delež vozil, ki dosegajo posamezen EURO standard je odvisen od tipa oziroma kategorije vozila.

V Sloveniji je bil v letu 2013 največji delež vozil, ki dosegajo standard EURO V pri avtobusih, saj ga je dosegalo 27% vozil, medtem, ko je bil leta 2015 največji delež vozil, ki so dosegala omenjeni standard pri težkih tovornih vozilih (34% vozil). Za večino kategorij vozil je za leto 2015 v primerjavi z letom 2013 značilen porast deleža vozil, ki pripadajo standardu EURO V. Za kategorije vozil, kot so mestni avtobusi in težka tovorna vozila, je v primerjavi z ostalimi kategorijami vozil, značilen tudi visok delež vozil, ki dosegajo standard EURO VI. Največji delež vozil, ki dosegajo standard EURO VI je bil v letu 2015 pri mestnih avtobusih, saj ga je dosegalo 29% tovrstnih vozil, medtem, ko je omenjen standard med težkimi tovornimi vozili dosegalo le 13% vozil. Leta 2020 je bilo med mestnimi avtobusi že 65% vozil, ki dosegajo standard EURO V, med težkimi tovornimi vozili je bilo takih že več kot polovico vozil.

Delež avtomobilov na bencinski pogon, ki dosegajo standard EURO V, se je iz 11% v letu 2013 povečal na 17% v letu 2015, na 18% leta 2020, leta 2023 pa se ja zmanjšal nazaj na 17%. V zadnjem obdobju se je bistveno okrepil tudi delež vozil na bencinski pogon, ki dosegajo EURO VI – leta 2020 je znašal že 26%, leta 2023 pa že 38%. Delež avtomobilov na dizelski pogon, ki dosegajo standard EURO V, je iz 15 % leta 2013, narasel na 27% leta 2015, leta 2020 na 32%, leta 2023 pa je padel na 29%. V tej skupini vozil je delež  standarda EURO VI leta 2020 znašal 26%, leta 2023 pa že 37%.

Pri lahkih tovornih vozil na bencinski pogon je delež vozil standarda EURO V rasel iz 10% leta 2013 na 11% leta 2015, 14% leta 2020 ter upadel na nekaj pod 14% leta 2023. Delež te skupine vozil s standardom EURO VI je leta 2023 znašal že 40%, pri lahkih tovornih vozil na dizelski pogon pa kar  47% (EURO V pa 22%).

V Sloveniji je največji delež vozil, ki ne dosegajo niti standarda EURO I pri mopedih, saj ga 2013 ni dosegalo kar 31% vozil. Za ostale kategorije vozil je značilen razmeroma nizek delež vozil, ki ne dosegajo standarda EURO I, saj se je le-ta v letu 2020 gibal med okoli 0,5% (pri mestnih avtobusih) in 2,7% (pri težkih tovornih vozilih). 

V Sloveniji pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih so vozila na dizelski pogon v preteklosti dosegala višji standard kot vozila na bencinski pogon. V letu 2020 se je delež vozil z EURO VI med obema pogonskima skupinama izenačil, leta 2023 pa so vozila na bencinski pogon dosegla nekoliko višji delž. V splošnem zdaj osebna vozila dosegajo nižji standard od lahkih tovornih vozil, leta 2015 je bilo stanje obratno. 

Primerjava s stanjem in ocenami uvajanja novih tehnologij ter doseganjem EURO standardov med različnimi kategorijami vozil v letih 1995, 2005 in 2013 v Sloveniji ter v letih 1995, 2005 in 2011 v državah članicah EEA-30 (države EU-27, Norveška, Švica, Turčija) odraža naslednje značilnosti:

• Za avtomobile na bencinski pogon je za leto 1995 v Sloveniji v primerjavi z državami članicami EEA-30, značilen razmeroma velik delež vozil, ki dosegajo standard EURO I, saj je bilo le-teh kar 65%, v primerjavi z državami članicami EEA-30, kjer je omenjen standard dosegalo le 30 % avtomobilov na bencinski pogon. Za razliko od avtomobilov na bencinski, pa so avtomobili na dizelski pogon v državah članicah EEA-30, v istem letu, v primerjavi s Slovenijo, standard EURO I dosegali v večjem deležu. Ta je znašal skoraj 37%, v Sloveniji pa le 10%. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov med osebnimi avtomobili se je do leta 2011 oziroma do leta 2013, tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo. Med evropskimi državami je v letu 2011 standard EURO V dosegalo približno 17% avtomobilov na bencinski in 26% avtomobilov na dizelski pogon, močno pa se je zmanjšal delež avtomobilov, ki so dosegali zgolj standard EURO I oziroma »pred EURO standarde«. V Sloveniji je bilo stanje v letu 2013 razmeroma podobno. Standard EURO V je dosegalo sicer nekoliko manj osebnih avtomobilov (t.j. 11% avtomobilov na bencinski in 15% avtomobilov na dizelski pogon), vendar pa je bil delež osebnih avtomobilov, ki so dosegali zgolj »pred EURO standarde« in standard EURO I (posebno pri osebnih avtomobilih na bencinski pogon) občutno manjši kot v evropskih državah leta 2011.
• Večje razlike pri uvajanju novih tehnologij ter doseganju EURO standardov v letih 1995 in 2011 oziroma 2013, med evropskimi državami in Slovenijo kot pri osebnih avtomobilih, so značilne za lahka tovorna vozila. Leta 1995 je standard EURO I v Sloveniji dosegalo skoraj 27% lahkih tovornih vozil na bencinski in skoraj 22% lahkih tovornih vozil na dizelski pogon, med evropskimi državami pa je bil ta delež precej nižji. Standard EURO I je namreč dosegalo le 2,5% lahkih tovornih vozil na bencinski in 9% lahkih tovornih vozil na dizelski pogon. V letu 2011 je delež lahkih tovornih vozil, ki so dosegali standard EURO V v evropskih državah, močno presegel delež lahkih tovornih vozil, ki so dosegali omenjen standard leta 2013 v Sloveniji. Delež lahkih tovornih vozil na bencinski pogon, ki so dosegali standard EURO V v evropskih državah, je v letu 2011 znašal več kot 27%, v Sloveniji v letu 2013 pa nekaj več kot 10%. Med lahkimi tovornimi vozili na dizelski pogon, ki so dosegali omenjen standard v letu 2011 v evropskih državah in v letu 2013 v Sloveniji, so bile razlike manjše.
• Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov v Sloveniji in evropskih državah, je bilo med leti 1995, 2005 in 2011 oziroma 2013, pri težkih tovornih vozilih razmeroma podobno. V letu 1995 je standard EURO I med omenjenimi vozili v Sloveniji dosegalo 11% vozil, v evropskih državah pa le nekaj več kot 11%. Leta 2011 je standard EURO V v evropskih državah dosegalo skoraj 17% težkih tovornih vozil, leta 2013 v Sloveniji pa skoraj 22% tovrstnih vozil. Težka tovorna vozila so glede na obravnavane podatke v Sloveniji okolju nekoliko bolj prijazna kot tovrstna vozila v evropskih državah, saj je leta 2013 večji delež vozil skupno dosegalo standarde EURO IV, EURO III in EURO II v Sloveniji, kot leta 2011 v državah EEA-30.

Glede na obstoječe podatke v letih 1995, 2005 in 2011 oziroma 2013, lahko sklepamo, da je uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. Velik delež jih namreč tudi v letu 2011 oziroma v letu 2013, tako v Sloveniji kot v evropskih državah, ni dosegalo niti standarda EURO II, pač pa zlasti starejše standarde. Leta 2011 so v evropskih državah mopedi in motocikli večinoma dosegali standard EURO III ter standard EURO II. Standard EURO III je dosegalo skoraj 45% mopedov in skoraj 39% motociklov, standard EURO II pa 16% mopedov in 19% motociklov. V Sloveniji so tovrstna vozila v letu 2013 dosegala zgolj standarda EURO II in EURO I. Največji delež mopedov je v letu 2013 dosegal standard EURO II, in sicer skoraj 58%, največji delež motociklov pa standard EURO I (skoraj 61%). Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da je bil v omenjenem letu še vedno velik delež tovrstnih vozil, ki so dosegala zgolj »pred EURO standarde«, standardov V in IV pa tovrstna vozila, tako v evropskih državah kot tudi v Sloveniji, niso dosegala.

Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da standardi za vozila na bencinski in dizelski pogon niso enaki, prav tako se razlikujejo standardi za osebne avtomobile in tovorna vozila. Da bi ugotovili, kakšen je dejanski vpliv na okolje pri starejših avtomobilih, pa bi potrebovali tudi podatek, koliko je bil avtomobil uporabljen/vožen. Pri večji uporabi vozila je njegov vpliv na okolje namreč večji, pri občasni uporabi pa je njegov vpliv manjši.