Kazalec prikazuje strukturo gospodarstva, izraženo v deležu bruto dodane vrednosti v tekočih osnovnih cenah po dejavnostih, indeks dodane vrednosti v osnovnih tekočih cenah po dejavnosti v Sloveniji in EU-27 za leto 2022 ter indeks izbranih gospodarskih in okoljskih kazalnikov za Slovenijo med leti 2010 in 2021.

Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije na proizvodnjo ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka. V obračun so zajete vse dejavnosti v skladu s konceptom proizvodnje po Sistemu nacionalnih računov iz leta 2009 (SNA 2008) in Evropskega sistema računov iz leta 2013 (ESA 2010). Dejavnosti gospodarstva so razdeljene po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD), ki je v skladu s klasifikacijo EU (NACE Rev.2).

Vrednosti dodane vrednosti v osnovnih tekočih cenah po dejavnosti za leto 2022 so preračunane v indeks glede na leto 2015 (2015=100). Vrednosti izbranih gospodarskih in okoljskih kazalnikov so preračunane v indeks glede na leto 2010 (2010=100).

Struktura gospodarstva je ključnega pomena za dosego okoljskih ciljev in zelenega prehoda, saj omogoča zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, učinkovitejšo rabo virov, inovacije ter ustvarjanje zelenih delovnih mest. Sprememba strukture gospodarstva, ki je bolj naklonjeno zelenim rešitvam, spodbuja raziskave, inovacije ter razvoj naprednih tehnologij. Cilji zelenega prehoda v EU so usmerjeni v doseganje trajnostnega in odpornega gospodarstva, ki zmanjšuje negativne vplive na okolje, prispeva k boju proti podnebnim spremembam ter ustvarja trajnostno rast in blaginjo za družbo kot celoto.

V Sloveniji je v letu 2022 imela najvišjo bruto dodano vrednost po dejavnostih industrija, in sicer 25,7 %. Drugi največji delež je predstavljala trgovina, gostinstvo in promet (21,5 %). Pomemben delež so imele tudi javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno delo (16,2 %). Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo je imelo najnižji delež med vsemi dejavnostmi (1,9 %). Malce višji delež so zabeležile umetnost, zabava in rekreacija (2,2 %) ter finance in zavarovalništvo (3,9 %).

V primerjavi s povprečjem EU-27, je v Sloveniji industrija predstavljala nadpovprečni delež (za 5,1 %). Višjo vrednost imajo le še Češka (28,1 %), Poljska (27,6 %) ter Bolgarija (26 %). Podobno je pri gradbeništvu, kjer ima višji delež le še Avstrija (7,6 %). Pri ostalih dejavnostih so razlike manjše, je pa opazno da Slovenija zaostaja za EU povprečjem pri vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet).

Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da so najvišjo rast v letu 2022 v primerjavi z letom 2015 doživele informacijsko-komunikacijske tehnologije (indeks = 151). To nakazuje na to, da storitvene dejavnosti doživljajo najhitrejšo rast in potrjuje dejstvo, da so finance in zavarovalništvo ter trgovina, gostinstvo in promet prav tako doživele velik porast od leta 2015 dalje. Najmanjši dvig indeksa pa so zabeležili kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kjer sprememb od leta 2015 skoraj, da ni bilo. Podobna situacija je tudi pri nepremičninah.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP), rabe ključnih naravnih virov in pri tem nastali odpadki so se v letu 2021, po znižanju v času epidemiji COVID-19, ponovno zvišali. Ob hitrejši gospodarski aktivnosti se je nadaljeval trend njihovega zaostajanja za rastjo BDP, ki pa ga bo za uresničitev ambicioznih ciljev treba pospešiti. Analiziranje okoljske razsežnosti gospodarskega razvoja običajno temelji na uporabi kazalnikov, ki kažejo razmerje med gospodarsko rastjo ter izpusti pri tem nastalih TGP, rabe energije, snovi, vode in nastalimi odpadki. Izpusti TGP in rabe virov so se po zvišanju v prvih letih konjunkture po gospodarsko-finančni krizi stabilizirali, se nato v letu epidemije 2020 pričakovano znižali, v letu 2021 pa ponovno zvišali, vendar manj kot bruto domači proizvod. Cilji do leta 2020 so bili, tudi zaradi nižje gospodarske rasti od predvidene ob načrtovanju, doseženi na področju izpustov in energetske učinkovitosti, povečevanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije pa je bilo prenizko. Zaradi dosedanjega odlašanja in postavljanja zahtevnejših ciljev za spopadanje s podnebnimi spremembami bo treba zaostanek nadoknaditi in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo v naslednjih letih bistveno pospešiti. Ključno je prepoznavati priložnosti, razvijati inovacije, zmanjšati porabo, uvajati nove čiste tehnologije ter pri tem spremljati uspešnost razvoja, prilagajati politike in prerazporejati vire. S prepočasnimi spremembami ali njihovimi odlašanji bo zeleni prehod postajal občutno zahtevnejši (UMAR, 2023).

Gospodarstvo ima pomemben vpliv na okolje, ki ga ni mogoče prezreti. Proizvodnja, poraba in distribucija blaga ter storitev povzročajo izpuste toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka, voda in tal ter izgubo biotske raznovrstnosti. Povečanje industrijskih dejavnosti in rast svetovnega gospodarstva sta privedla do večje porabe naravnih virov, kot so fosilna goriva, les in voda, kar vodi v izčrpavanje teh virov. Hkrati pa gospodarski razvoj ponuja priložnosti za spodbujanje okoljskih inovacij, vzpostavljanje trajnostnih praks in investicije v obnovljive vire energije. Zavedanje o vplivu gospodarstva na okolje je ključno za iskanje ravnotežja med gospodarskim napredkom in trajnostnim upravljanjem naravnih virov.

Zmanjševanje primarnega in sekundarnih gospodarskega sektorja ima ključen pomen za ohranjanje in zaščito okolja. Sekundarne gospodarske panoge, kot so industrija in proizvodnja, ter primarne panoge, kot so kmetijstvo, rudarstvo in gozdarstvo, imajo običajno velik vpliv na okolje zaradi svoje narave dejavnosti.

Sprejetje čistejših tehnologij, uporaba obnovljivih virov energije in učinkovito ravnanje z viri lahko bistveno zmanjšajo negativne vplive teh dejavnosti na okolje.

Storitvene dejavnosti običajno proizvajajo manjše količine odpadkov in manjše izpuste v primerjavi z industrijskimi ali kmetijskimi dejavnostmi, kar zmanjšuje negativni vpliv na okolje. Storitvene dejavnosti prav tako zahtevajo manjše količine naravnih virov, kot sta energija in voda. Vendar pa je treba upoštevati, da tudi terciarne dejavnosti niso brez okoljskih vplivov. Na primer, povečana raba energije za delovanje informacijske tehnologije ali potreba po transportu storitev lahko povzroči povečanje izpustov toplogrednih plinov.

V prihodnosti bo potrebno za ohranjanje in varovanje okolja prestrukturirati celotno gospodarstvo v krožni in nizkoogljični model. Namesto tradicionalnega linearnega modela, kjer se surovine porabijo, izdelki se proizvedejo, uporabijo in zavržejo, krožno gospodarstvo temelji na načelu ponovne uporabe, recikliranja in obnavljanja virov, pri čemer se zagotovi tudi manjše izpuste ogljikovega dioksida. S tem se zmanjša raba naravnih virov in količina nastalih odpadkov. Spodbuja se energetska učinkovitost in inovacije v zelene tehnologije ter zelena delovna mesta.