KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti. Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet. Učinkovito zmanjšanje tega deleža je treba pospešiti z energetsko obnovo starih stavb ter z načrtovanjem in spodbujanjem bolj trajnostno naravnanega (osebnega) prometa.


Ekološki odtis (angl. ecological footprint, v slovenskih prevodih tudi okoljski odtis) je eden najbolj uveljavljenih sinteznih okoljskih kazalcev, ki ponazarjajo pritiske socialno-ekonomskega razvoja na okolje oziroma človekovo poseganje v biosfero. Z ekološkim odtisom spremljamo obseg biološko produktivnih kopenskih in vodnih površin, potrebnih za proizvodnjo porabljenih virov, umestitev infrastrukture in absorpcijo proizvedenih odpadnih snovi. Ekološki odtis ponazarja površino, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja, in se izraža v globalnih hektarih (gha; običajno na prebivalca), kar omogoča primerjavo med različnimi državami in regijami. Kompleksnost ekološkega odtisa in vidiki, ki se upoštevajo pri izračunu, so prikazani na sliki SE08-0.

Kazalec prikazuje sestavo ekološkega odtisa v Sloveniji v obdobju 1992–2018, sestavo ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje (bivališča, osebni promet, hrana, blago in storitve) in tipe zemljišč v Sloveniji leta 2016 ter primerjavo slovenskega ekološkega odtisa z državami EU-28 v letu 2018.

 

Slika SE08-0: Zasnova ekološkega odtisa.