KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Vodovarstvena območja so leta 2021 obsegala 3.532 km2, kar je 17,4 % kopne površine Slovenije. V primerjavi z letom 2017 se je površina nekoliko povečala, ni pa še dosežen cilj, da bi bila vsa zajetja za javno oskrbo s pitno vodo zavarovana z aktom na državni ravni.


Vodovarstvena območja so območja, na katerih z izvajanjem ukrepov vodovarstvenih režimov varujemo pitno vodo, namenjeno javni oskrbi prebivalcev, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.

Meje in ukrepe na vodovarstvenih območjih določi vlada z aktom (uredbo) na podlagi predpisanih kriterijev. V veljavi so še vedno tudi odloki lokalnih skupnosti, ki so določili vodovarstvena območja (pred spremembo zakonodaje s tega področja). Meje vodovarstvenih območij so objavljene v elektronskem Vodnem katastru in prikazane na spletnem pregledovalniku Atlas voda.

Kazalec prikazuje skupno površino območij s predpisanim vodovarstvenim režimom po vrsti režima in vrsti predpisa.


Grafi

Slika VD16-1: Površina vodovarstvenih območij v Sloveniji po vrsti akta o določitvi v letu 2017 in 2021
Viri:

Vodni kataster, Direkcija RS za vode, 2021 (19. 01. 2021)

Prikaži podatke
  Enota 2017 2021
vladne uredbe km2 1427 1509
občinski odloki km2 2066 2024
Slika VD16-2: Struktura površin vodovarstvenih območij po vodovarstvenem režimu, 2021
Viri:

Vodni kataster, Direkcija RS za vode, 2021 (19. 01. 2021)

Prikaži podatke
  Enota zajetja in VVOI/ I. VO VVO II/ 2. VO VVO III/ 3. VO 4. VO
vladne uredbe km2              5.427            30.185          115.240  
občinski odloki km2              3.543            41.631          126.728            30.450
Slika VD16-3: Pregledna karta vodovarstvenih območij v Sloveniji, 2021
Viri:

Vodni kataster, Direkcija RS za vode, 2021 (19. 01. 2021)

Prikaži podatke

Cilji

  • Zagotoviti 100% pokritost z VVO na državnem nivoju za vsa zajetja javnih vodovodov kot eden od ukrpoov za dosega cilja zagotovitve zdravstveno ustrezne pitne vode v zajetjih za pitno vodo (OPOPV 2016-2021);
  • okrepiti in pospešiti aktivnosti za zavarovanje dodatnih vodovarstvenih območij (ReNPVO 2020-2030).

Vodovarstvena območja so določena za varovanje vodnih teles, ki so namenjena odvzemu vode za javno oskrbo s pitno vodo.  Določena so na podlagi naravnih in drugih danosti vodnega telesa in njegovega napajalnega območja. Preverjene so lastnosti, ki vplivajo na možnost onesnaženja, pomen za lokalni in regionalni razvoj, oceno stroškov za vzpostavitev vodovarstvenega režima in oceno stroškov za uvedbo potrebne tehnologije priprave in čiščenja vode, zajete iz vodnega telesa.

Vodovarstveni režimi predpisujejo različne prepovedi, omejitve in zaščitne ukrepe npr. omejitve poseganja z gradnjami ali omejevanje dejavnosti na teh območjih zato, da je manj možnosti za morebitno poslabšanje kakovosti pitne vode, in tako zagotovljene zadostne količine zdravstveno ustrezne vode.

Po podatkih Vodnega katastra so vodovarstvena območja v Sloveniji leta 2021 obsegala 3.532 km2.  1.509 km2 je bilo določenih z vladnimi uredbami in 2.024 km2 z občinskimi odloki (to je 57 % površine vseh vodovarstvenih območij). V letu 2017 je bila skupna površina nekoliko nižja (3.493 km2), nekoliko manjši je bil delež območij določenih z vladno uredbo (40,8%). Skupna površina vodovarstvenih območij tako pokriva 17,4% kopne površine Slovenije, kar je nekoliko več kot v letu 2017, ko je bil ta delež 17,2 %.

Zaradi različnih stopenj varovanja se vodovarstveno območje lahko deli na notranja območja z različno strogimi režimi.  Najožje vodovarstveno območje (VVO I), je območje v bližini zajetja. kjer je glede na naravne danosti razredčenje majhno, onesnaževala pa hitro dospejo do zajetja. Tako je zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode s patogenimi organizmi na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko. Prav tako je omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Z uredbo na državni ravni je določenih 305 območij zajetij, ki skupaj obsegajo 1,3 km2, ter 52 km2 najožjih vodovarstvenih območij. Z občinskimi odloki je določenih še 35 km2 območij s 1. varstvenim režimom, ki je podoben režimu na VVO I.

Na ožjem vodovarstvenem območju (VVO II) mora biti glede na hidrološke razmere in dinamiko vode zagotovljen dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Hkrati mora biti zagotovljen tudi dovolj dolg čas za morebitno ukrepanje v primeru razlitij oziroma izpustov nevarnih snovi.  Območja VVO II pokrivajo 302 km2 in območja 2. varstvenega režima po odlokih lokalnih skupnosti 416 km2.

Širše vodovarstveno območje (VVO III) zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa z radioaktivnimi snovmi ali snovmi, ki so obstojne ali pa se razgrajujejo zelo počasi. Na veliki večini – 68 % vseh območij zavarovanih za varovanje pitne vode velja ta režim – 1152 km2 VVO III po vladnih uredbah in 1267 km2 območij s 3. varstvenim režimom po občinskih odlokih. Poleg tega je 304 km2 zavarovano še s posebnim 4. varstvenim režimom, predvsem so to obsežnejša območja ranljivih kraških vodonosnikov.

Velikost notranjih območij se določi predvsem na podlagi predvidenega časa zadrževanja onesnaževala in možnosti razredčenja onesnaževala od mesta vnosa do zajetja, torej časa za ukrepanje ob morebitnih onesnaženjih. Ta je odvisen od hitrosti pretakanja vode skozi vodno telo, ugotavlja pa se na podlagi ocene časa dotoka vode iz poljubne točke v napajalnem območju do zajetja, ki je ugotovljena na podlagi podatkov o meritvah in modelnih izračunov.  Zaradi razlik v poroznosti vodonosnika in zaradi posebnih značilnosti toka podzemne vode se uporabljajo različne metode za vodna telesa z medzrnskim, kraškim ali razpoklinskim vodonosnikom.

Določanje vodovarstvenih območij predpisuje Zakon o vodah (ZV-1) , kriteriji so natančneje opredeljeni v Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja .

 


Metodologija

Cilji povzeti po:

Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20)  in operativnem programu oskrbe s pitno vodo 2016-2021 (št. 35500-4/2016/5).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o vodovarstvenih območjih so povzeti iz prostorske zbirke vodovarstvenih območij, objavljenih v Vodnem katastru, ki se dopolnjuje skladno z akti o razglasitvi teh območij.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki za kazalec so pridobljeni s pomočjo prostorskih poizvedb.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vodovarstvena območja, določena na podlagi predpisa Vlade RS

km2

DRSV, Vodni kataster

30.8.2017 in

19.1.2021

tekoče

Po potrebi

30.8.2017 in

19.1.2021

/

Vodovarstvena območja, določena na podlagi občinskih odlokov

19.1.2021

 

19.1.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators