[VD16] Vodovarstvena območja
Ključno sporočilo
Vodovarstvena območja obsegajo 345.000 hektarov ali 17 % ozemlja.
Definicija
Vodovarstvena območja so varovana z občinskimi odloki
in vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da
se vodno telo, ki se uporablja ali je namenjeno za javno
oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali
drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na
zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.
Velikost vodovarstvenega območja mora biti določena
tako, da predvideni zaščitni ukrepi učinkovito zagotavljajo
dolgoročno ohranjanje količine in kakovosti vode v zajetem
vodnem viru. Glede na oddaljenost in trajanje časa
dotoka do vodnega zajetja se vodovarstvena območja delijo
na območja treh stopenj strogosti režimov varovanja.
Grafi
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč,
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013; Vodovarstvena območja, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013
| povprečje 2002 - 2012 | ||
|---|---|---|
| gozd | % | 61 |
| kmetijstvo | % | 30 |
| urbane površine | % | 3 |
| drugo | % | 6 |
Cilji
Vzpostavitev vodovarstvenih območij prednostno na večjih območjih poselitve z namenom preprečevanja onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač.
Komentar
Skoraj petina ozemlja Slovenije, okoli 345.000 hektarov,
je vodovarstveno območje, od tega je dobrih 7.000
hektarov v najstrožjem režimu varovanja.
Največ površin na vodovarstvenih območjih pokriva
gozd, sledijo kmetijske površine, urbane in ostale površine.
Spremembe v strukturi rabe tal na vodovarstvenih
območjih so bile v obdobju 2002–2013 relativno majhne.
Povečala se je površina gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč
za 2,3 %, površina kmetijskih zemljišč se je zmanjšala
za 1.228 ha ali za 1,2 %. Med kmetijskimi zemljišči
slabo polovico predstavljajo trajni travniki in pašniki. Njive
predstavljajo 36 % površin vodovarstvenih območij in
njihov obseg se občutno zmanjšuje, predvsem na račun
travnikov in pašnikov. Zaradi manjše uporabe pesticidov
in gnojil travniki in pašniki praviloma manj obremenjujejo
podzemne vode. S stališča ohranjanja kulturne krajine na
vodovarstvenih območjih je pozitivno tudi 31,3-odstotno
zmanjšanje deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju. So se
pa v obdobju 2002–2011 za 1,9 % povečale površine trajnih
nasadov, za katere je značilna relativno velika poraba
fitofarmacevtskih sredstev.
Delež urbanih zemljišč na vodovarstvenih območjih se
je sicer povečal relativno malo (za 2,3 %), vendar s stališča
obremenjevanja voda to lahko opredelimo kot nezaželen
pojav. V prihodnosti lahko predvsem v bližini neposrednih
zajetij (najstrožji vodovarstveni režim) pričakujemo zaustavitev
povečevanja deleža urbanizacije, saj je na teh območjih
zakonodaja pozidav zelo omejuje.
Metodologija
Cilji in pravne podlage:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
Vir podatkov:
V kazalcu smo uporabili digitalne podatke Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) Ministrstva za kmetijstvo in okolje
(http://rkg.gov.si/GERK/) ter podatke o vodovarstvenih območjih državnega in občinskega nivoja, ki so dostopni prek WFS storitve na spletnem geoportalu
Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx).
Skrbnik podatkov:
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov za kazalec:
december 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o vodovarstvenih območjih izhajajo iz registra vodovarstvenih območij, ki se dopolnjuje skladno z akti o razglasitvi teh območij. Podatki o rabi
tal se zbirajo v evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA)ki se obnavlja na podlagi interpretacije ortofoto posnetkov ter terenskih
ogledov, izvedenih kontrol za namene kmetijskih ukrepov in na podlagi (preverjenih) obvestil o napakah v evidenci.
Metodologija obdelave podatkov:
Podate o rabi tal smo s pomočjo GIS orodij prekrili s podatki ARSO o mejah vodovarstvenih območij. V analizi smo upoštevali skupne površine vodovarstvenih
območij ne glede na različne vodovarstvene režime znotraj njih. Podatke o posameznih vrstah rabe tal smo združili v 4 skupine: gozd, -kmetijstvo, urbane
površine ter ostalo.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca:
Kazalec ne prikazuje razvoja pojava (časovna in prostorska dimenzija).
Skupna ocena
(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):2
Relevantnost:
2
Točnost:
1
Časovna primerljivost:
/
Prostorska primerljivost:
/