Leta 2024 so bili neto izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji za 2,3 % nižji kot leta 2023 in za 38,0 % nižji kot leta 1990. V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov brez sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) glede na leto 2023 povečali za 4,1 %. Izpusti iz ne-ETS sektorjev so bili leta 2024 za 1,8 % višji kot leta 2023, vendar še vedno za 12,1 % nižji kot leta 2005. 

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali, in sicer do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Zavedanje o učinkoviti rabi energije je med slovenskimi gospodinjstvi visoko, vendar se motivacija zanjo močno spreminja. Odločitve gospodinjstev o učinkoviti rabi energije v zadnjih letih vse bolj poganjajo finance, medtem ko okoljski vidik izgublja na pomenu kot enakovreden dejavnik.

Čeprav večina slovenskih gospodinjstev (69 %) še vedno meni, da so podnebne spremembe resen problem, raziskava REUS 2025 razkriva zaskrbljujoč in dosleden negativen trend: zavedanje o resnosti problema, nujnosti ukrepanja in vlogi človeka se v primerjavi s preteklimi leti opazno zmanjšuje. Delež tistih, ki menijo, da je problem "zelo resen", je najnižji doslej. Še bolj zgovorno je dejstvo, da se je delež gospodinjstev, ki menijo, da problem "ni resen", od leta 2022 početveril (s 3 % na 12 %). Podpora trditvi, da je treba ukrepati takoj, je od leta 2015 padla za kar 18 odstotnih točk.

Raziskava REUS 2025 razkriva, da je delež na novo registriranih električnih in hibridnih vozil močno narasel in v letu 2024 predstavlja že skoraj tretjino (32 %) vseh novo registriranih vozil, kar je osemkrat več kot leta 2019. Kljub temu pa njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega skromnih 6 %. Gospodinjstva se pri nakupu vozila na alternativni pogon veliko pogosteje odločajo za hibride (26 %) kot za povsem električne modele (6 %), kar je verjetno posledica ugodnejše cene in manjše odvisnosti od polnilne infrastrukture.