Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v ciljnem obdobju do leta 2020 34% nižji kot v nižji kot v izhodiščnem letu 1990, kar pomeni, da je bil cilj presežen za 14%.

V letu 2020 so se, glede na leto 2019, slovenski izpusti TGP znižali za 7,1 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili kar za 20,7% nižji od dodeljenih količin za to leto in Slovenija je s tem dosegla cilj, ki ga je imela v okviru EU.

Raba energije prispeva 79 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vira izpustov sta proizvodnja električne energije in toplote in promet.

Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 47 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 73 %.

Deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi pa stagnira, kar je razvidno iz okoljsko usmerjenega obnašanja gospodinjstev oz. v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo. Prisoten je velik potencial zmanjševanja končne porabe energije v gospodinjstvih z razvijanjem okoljsko usmerjenega obnašanja oz. pozitivnih navad pri rabi energije.

Odnos javnosti do okolju prijaznega prometa se ne izboljšuje. Avtomobil ostaja primarno prevozno sredstvo za prevoz ne glede na oddaljenost in namen, uporaba javnega prevoza pa se bistveno ne povečuje. Največji razlogi za neuporabo so pomanjkanje dostopnosti tovrstnega prevoza, ki se kaže v slabih voznih redih, slabih povezavah in splošni nedostopnosti prevoza, pomemben dejavnik pa je tudi poraba časa. Kljub temu ostaja nekaj optimizma, saj so gospodinjstva pripravljena v večji meri uporabljati tako javni prevoz kot souporabljati zasebna prevozna sredstva.