Kazalec Dajatve na energijo prikazuje raven obdavčitve posameznih energentov. Tekoče (nominalne) cene so s postopkom deflacioniranja preračunane v stalne (realne) cene s čimer se izloči vpliv sprememb cen.

Dajatve na električno energijo so izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), na zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ), dajatve na tekoča goriva pa v evrih na liter goriva (EUR/l).

Dajatve na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo raven obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v dajatvah za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV). Bolj podrobno je struktura dajatev opisana v metodologiji.

Kazalec je ključnega pomena z vidika okolja, saj obdavčenje energentov spodbuja bolj trajnostno porabo energije. Višje dajatve na energente lahko odvračajo od uporabe energijsko intenzivnih in okolju škodljivih virov, kot so fosilna goriva, in spodbujajo prehod na obnovljive vire energije. Z uporabo ekonomskih instrumentov, kot so davki na energijo, lahko vlade učinkovito vplivajo na vedenje potrošnikov in industrije ter usmerjajo gospodarstvo proti nižjim izpustom toplogrednih plinov in manjši ekološki škodi. Razumevanje strukture in učinkov obdavčitve energije je tako bistveno za oblikovanje politik, ki ne samo da zmanjšujejo okoljske vplive, ampak tudi zagotavljajo družbeno in gospodarsko korist.

V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije zunanjih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije, preko katere lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k učinkoviti rabi energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva. Dosedanja praksa oblikovanja davkov na področju energije kaže, da davke na energijo določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ima energetska politika države pri oblikovanju davkov, zaenkrat, postransko vlogo. Davki na energijo so v tem trenutku edini mehanizem, ki ga ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov.

Za ustrezno primerjavo med leti so vse dajatve izražene v stalnih cenah za leto 2012. Na splošno gledano so se dajatve na energente v obdobju 2012–2022 izmenično zmanjševale in povečevale. Z izjemo električne energije za tipične gospodinjske odjemalce, kjer so se dajatve v obdobju 2012–2016 povečevale, se je obdavčitev na ostale energente postopoma zmanjševala. Dajatve na energijo so se leta 2022 v primerjavi z letom 2012 zmanjšale. Edina izjema so dajatve na električno energijo za tipične industrijske odjemalce, kjer se je neposredna davčna obremenitev povečala predvsem na račun prispevkov (URE, OVE+SPTE, CO₂ dajatev). Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo med leti 2020–2022, ko je vlada zaradi posledic pandemije COVI-19 in vojne v Ukrajini večkrat uveljavila začasne ukrepe oprostitve plačil dajatev na določene energente in za določene odjemalce. Zato kazalec primerja tudi obdobje 2012–2019.

V obdobju 2012–2019 (tj. pred začetkom uveljavljanja začasnih oprostitev plačil dajatev), se je najbolj, realno za 45,6 % povečala obdavčitev električne energije za tipične industrijske odjemalce in za 33,4 % električna energija za tipične gospodinjske odjemalce. V istem obdobju se je povečala le obdavčitev kurilnega olja, medtem ko se je obdavčitev ostalih tekočih goriv realno zmanjšala.

V primerjavi s povprečjem EU-27, je bila leta 2022 obdavčitev električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji nižja za gospodinjstva in višja za industrijo. Dizelsko gorivo je v Sloveniji obdavčeno bolj, medtem ko je bencinsko gorivo obdavčeno manj kot v EU-27.

Električna energija

V obdobju od leta 2014 do leta 2020 se dajatve na električno energijo niso bistveno spreminjale. Več sprememb je opaznih v zadnjih treh letih, ki so bila zaznamovana s pandemijo COVID-19 in visokimi cenami energentov na mednarodnih trgih zaradi vojne v Ukrajini (glej Slika EN21-2). Leta 2020 in 2022 je vlada sprejela začasne ukrepe oprostitve plačila trošarine, prispevka OVE+SPTE s ciljem blaženja posledic visokih tržnih cen električne energije[1]^,[2],[3].

Pri industriji se z uvedbo DDV davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po njegovi uvedbi električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena.

V primerjavi z letom 2012 so bile leta 2022 dajatve (brez DDV) na električno energijo za tipične industrijske odjemalce višje za 14,6 %. Glede na predhodno leto so se dajatve v Letu 2022 znižale za 17,6 % (glej Slika EN21-1). Delež dajatev (brez DDV) za industrijske odjemalce električne energije je leta 2019 v končni ceni predstavljal 14,8 %, medtem ko je leta 2022 predstavljal 6,1 % (glej Slika EN21-6). V primerjavi z letom 2012 so se leta 2019 dajatve na električno energijo za industrijske odjemalce sicer povečale za 45,6 % (glej Slika EN21-1).

Za tipične gospodinjske odjemalce so bile v primerjavi z letom 2012 leta 2022 dajatve (z DDV) na električno energijo nižje za 4,3 %. Glede na predhodno leto so bile leta 2022 dajatve nižje za 26,1 % (glej Slika EN21-1). Začasni vladni ukrepi oprostitve plačila dajatev so tudi pri gospodinjstvih opazne v deležu, ki ga dajatve predstavljajo v končni ceni električne energije. Leta 2022 so dajatve v končni ceni električne energije za gospodinjstva predstavljale 24,3 %, medtem ko je delež dajatev leta 2019 predstavljal 31,2 % končne cene (glej Slika EN21-6). V primerjavi z letom 2012 so se leta 2019 dajatve na električno energijo za gospodinjske odjemalce sicer povečale za 33,4 % (glej Slika EN21-1).

Dajatve na električno energijo so v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižje, za industrijske odjemalce pa višje kot v EU-27 (glej Slika EN21-7). V primerjavi s povprečjem EU-27, so bile dajatve leta 2022 za gospodinjske odjemalce nižje za 63,2 %, medtem ko so bile za industrijske odjemalce višje za 34 %. Leta 2022 so mnoge države z začasno ukinitvijo blažile posledice visokih cen energentov. Najmanj dajatev na električno energijo so industrijski odjemalci leta 2022 plačali v Španiji, največ pa v Latviji. Medtem so najmanj dajatev na električno energijo leta 2022 gospodinjstva plačala v Avstriji, največ pa v Nemčiji.

Zemeljski plin

V obdobju od leta 2014 do leta 2020 se je davčna obremenitev na zemeljski plin za tipične industrijske odjemalce rahlo povečevala, medtem ko so se dajatve za tipične gospodinjske odjemalce zmanjševale. Leta 2022 je prišlo do zmanjšanja davčne obremenitve tudi za zemeljski plin za industrijske odjemalce, ko je vlada RS za polovico znižala znesek trošarine na električno energijo in energente za ogrevanje in pogon[4]. Ukrep je bil podaljšan dvakrat in ostal v veljavi preostanek leta 2022[5].

V primerjavi z letom 2012 so bile leta 2022 dajatve (brez DDV) na zemeljski plin za tipične industrijske odjemalce nižje za 24,9 %, glede na predhodno leto pa za 31,7 %. V primerjavi z letom 2012 so se leta 2019 dajatve na zemeljski plin za industrijske odjemalce sicer povečale za 10,4 % (glej Slika EN21-1). Leta 2019 je v primerjavi s predhodnim letom prišlo do 16,7 % povečanja dajatev za industrijske odjemalce (glej Slika EN21-3) na račun zvišanja trošarin, ki so se sicer v obdobju 2013–2019 zmanjševale. Delež dajatev (brez DDV) za industrijske odjemalce zemeljskega plina je leta 2019 v končni ceni predstavljal 15,5 %, medtem ko je leta 2022 predstavljal 5,6 % in bil tako še nižji kot leta 2012 (glej Slika EN21-6).

Za tipične gospodinjske odjemalce so bile v primerjavi z letom 2012 leta 2022 dajatve (z DDV) nižje za 20,6 %. Glede na predhodno leto so bile v 2022 dajatve nižje za 2,4 %. Delež dajatev za gospodinjstva je leta 2019 v končni ceni predstavljal 29,7 %, medtem ko je leta 2022 predstavljal 22 %, kar je primerljivo z davčno obremenitvijo iz leta 2012 (glej Slika EN21-6). V primerjavi z letom 2012 so se leta 2019 dajatve na zemeljski plin za gospodinjske odjemalce prav tako zmanjšale za 15,1 % (glej Slika EN21-1), ampak na račun nižje cene energije (vsota cene zemeljskega plina in omrežnine). Leta 2019 je bila cena energije za kar 43 % nižja v primerjavi z letom 2012, kar vpliva na višino davka na dodano vrednost (DDV). Tako je bila leta 2019 končna cena zemeljskega plina za tipične gospodinjske odjemalce nižja v primerjavi z letom 2012 (glej kazalec EN20: Cene energije).

Dajatve na zemeljski plin so v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižje, za industrijske odjemalce pa višje kot v EU-27 (glej Slika EN21-7). V primerjavi z EU-27, so bile dajatve leta 2022 za gospodinjske odjemalce nižje za 35,1 %, medtem ko so bile za industrijske odjemalce višje za 17,8 %. Najmanj dajatev na zemeljski plin so industrijski odjemalci leta 2022 plačali na Poljskem, največ pa na Švedskem. Medtem so najmanj dajatev na zemeljski plin gospodinjstva plačala na Madžarskem, največ pa v Avstriji.

Naftni derivati

V primerjavi z letom 2012 so se dajatve na naftne derivate leta 2022 zmanjšale in sicer za 11,8 % na dizelsko gorivo D2, za 29,4 % na bencinsko gorivo NMB 95 in za 7,6 % na kurilno olje za ogrevanje. Znižanje je pripisati regulaciji cen in ukinitvi določenih dajatev z namenom blažitve energetske draginje. Samo v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom so se dajatve na dizelsko gorivo D2 zmanjšale za 7,6 %, na bencinsko gorivo NMB 95 4,4 % in na kurilno olje za 13,9 %. Zaradi nižjih dajatev, so deleži dajatev v končni ceni naftnih derivatov leta 2022 predstavljali celo manjši delež kot leta 2012. Za dizelsko gorivo D2 se je delež dajatev leta 2022 v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 4,8-odstotnih točk, za bencinsko gorivo NMB 95 za 7,8-odstotnih točk in za kurilno olje za 3,4-odstotnih točk (glej Slika EN21-6). Pred vplivom izrednih dogodkov v letu 2022, ki so vplivali na cene in dajatve na naftne derivate, so se dajatve leta 2019 v primerjavi z letom 2012 na bencinsko gorivo NMB 95 zmanjšale za 10,1 % in na dizelsko gorivo D2 za 0,6 %. V istem obdobju so se povečale le dajatve na kurilno olje, in sicer za 10,5 % (glej Slika EN21-1 in Slika EN21-5).

Dajatve na naftne derivate so v Sloveniji za dizelsko gorivo D2 od EU-27 povprečja višje za 1,2 % odstotne točke, medtem ko so dajatve na bencinsko gorivo NMB 95 od povprečja EU-27 nižje za 17,2 % (glej Slika EN21-9). Največ dajatev so odjemalci leta 2022 plačali na Nizozemskem za bencinsko gorivo in na Švedskem za dizelsko gorivo. Najmanj dajatev so odjemalci na bencinsko in dizelsko gorivo plačali v Bolgariji (glej Slika EN20-9).

[1] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/do-konca-maja-2020-nizji-racuni-za-elektriko-za-gospodinjske-in-male-poslovne-odjemalce-4342/

[2] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/sprejet-zakon-o-nujnih-ukrepih-za-omilitev-posledic-zaradi-vpliva-visokih-cen-energentov/

[3] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/ponovna-oprostitev-placila-okoljske-dajatve-za-fosilna-goriva/

[4] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/nizje-trosarine-za-elektricno-energijo-in-energente-za-ogrevanje-in-pogon/

[5] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/podaljsanje-ukrepa-znizanih-trosarin-za-energente-in-elektricno-energijo/