Kazalec prikazuje končne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in za tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV).

Absolutna
raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na
skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih
gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih
porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen
energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje
trgov je namenjeno zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem
industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih
podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter
boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem.

Cene
energentov so se glede na leto 1995 realno zelo povečale. Glavni razlog je
povečanje cen goriv na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile
v letu 2006 realno gledano edine na primerljivi ravni kot leta 1995, so z letom
2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne
energije sta imela znaten vpliv predvsem uvajanje in odpiranje trgov ter
spremembe obdavčitev, v zadnjih letih pa tudi gibanje cen na širšem evropskem
trgu.

Električna energija

V Sloveniji so se po letu
1992 cene električne energije do leta 1998 zviševale predvsem s ciljem doseči
raven, ki bi pokrivala podjetniške in zunanje stroške proizvodnje električne
energije in postopnim uveljavljanjem tržnega oblikovanja cen v energetiki^[2]. Po
začetku uvajanja in odpiranja trga v državi so se cene električne energije v
industriji znižale in do leta 2005 ustalile. Po letu 2006 so se začele realno spet
povečevati, predvsem kot posledica gibanja cen na širšem trgu EU, kjer so rasle
zaradi večjega povpraševanja, vpliva vrednosti emisijskih kuponov in visokih
cen naftnih derivatov na svetovnem trgu.

Povečanje maloprodajne cene električne energije za
industrijske odjemalce za 7,1 % med leti 2008 in 2013 je bilo v večji meri
posledica višje trošarine, cena brez vseh davkov je namreč ostala na ravni leta
2008. V letu 2013 se je glede na preteklo leto maloprodajna cena zvišala za 1,3
%, skoraj za 5 % pa se je znižala cena brez davkov.

Cene električne energije za gospodinjstva so se v
obdobju od 1995 do 2000 povečale skoraj za 20 %. Razloga sta bila predvsem dvig
davčne obremenitve in cene energije (glej Slika 5). 1. julija 2007 se je trg z
električno energijo odprl tudi za gospodinjske uporabnike. Cena električne energije
za gospodinjstva pred odprtjem trga še ni odražala tržne cene, odprtje trga z
električno energijo za gospodinjske porabnike ni prineslo vidnejših cenovnih
sprememb v letu 2008. Cene so se med letoma 2008 in 2013 povečale skoraj za 34
%. Glede na preteklo leto se je cena električne energije za gospodinjstva povečala
za 3 % in sicer predvsem zaradi povečanja davčnih obremenitev in prispevkov,
pri čemer je cena energije v letu 2013 nižja za 2,7 % v primerjavi z letom
2012.

Cene
električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-28. Leta 2013
so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-28 za 18 %, za
industrijske odjemalce pa za 22 %.

Zemeljski
plin

Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je
postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna. Razlogi za rast
pred letom 2000 in po njem so različni. V obdobju med 1995 do 2000 je bil
glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev
(povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je
možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih
uporabnikih.

Cene
zemeljskega plina za industrijske odjemalce so se v obdobju 2008-2013 realno
povečale skoraj za 29 %, za gospodinjstva pa skoraj za 14 %. V letu 2013
zaznamo znaten padec cen zemeljskega plina glede na predhodno leto, za
gospodinjske odjemalce za 17 %, pri industrijskih odjemalcih pa skoraj za  16 %. Glavni razlog za padec končnih cen
zemeljskega plina je nižja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica
splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina.

Cene
zemeljskega plina v Sloveniji so nad ravnijo cen držav EU-28. Leta 2013 so bile
za gospodinjske odjemalce višje od povprečja EU-28 za 25 %, za industrijske
odjemalce pa za 22 %.

Naftni
derivati in kurilno olje

Slovenija je ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov.
Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na
končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe
nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv
in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na
inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se v obdobju od leta 1995 do
leta 2007 realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar
glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem
obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov
(uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih
cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene
goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih. V letu 2009 so zaradi nižjih
cen na trgu cene naftnih derivatov padle v primerjavi z 2008, bencin NMB 95 za
17 %, dizel D2 za 13,2 % in kurilno olje za 29 %. V letu 2013 pa je opazna
vnovična rast cen naftnih derivatov, tako da pri dizelskem gorivu D2 in bencinu
NMB 95 cene ujamejo trend rasti do leta 2008. Cena dizelskega goriva D2 je v
primerjavi z letom 2012, za 5,4 % višja, cena bencinskega NMB 95 za 7,3 % in
cena kurilnega olja je višja za 3,1 %. V 2013 je delež davkov v ceni dizelskega
goriva D2 znašal 49,2 %, za bencinsko gorivo NMB 95 pa znaša 55,3 %. Pri kurilnem
olju pa je delež davkov v maloprodajni ceni znašal 30,5 %.

Leta 2013 so
bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v primerjavi s povprečjem
EU-28 nižje za 1 %, za dizelsko gorivo D2 pa nižje za 4 %.