Kazalec Cene energije prikazuje končne cene goriv, ki odražajo osnovne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami). Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ), za tekoča goriva pa v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina prikazujejo končne cene energije za tipične porabniške skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev, pri čemer v cenah za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV).

Absolutna raven cen energije in njihova gibanja imajo močan vpliv na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje trgov je pomembno za zagotavljanje konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem. Energetska politika nima neposrednega vpliva na osnovno ceno energije, tudi ceno za uporabo omrežij oblikuje Agencija za energijo RS. Edini mehanizem, s katerim država neposredno vpliva na končno ceno energije, je izvajanje davčne politike, preko katere določa višino obdavčitve energije.

Na splošno so se cene energentov glede na leto 1995 realno povečevale. Glavni razlog so visoke cene nafte in plina na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine, ki so bile primerljive ravni cen iz leta 1995, so z letom 2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela močan vpliv predvsem liberalizacija in odpiranje trgov ter višja stopnja obdavčitve, v zadnjih letih pa predvsem pomanjkanje ponudbe na širšem evropskem trgu.

Električna energija
V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije zviševale predvsem zaradi deregulacije na področju cen ter odprave križnega subvencioniranja. Cene električne energije so na splošno začele bolje odražati stroške njene proizvodnje. V industriji je bilo precejšno znižanje cen doseženo v letu 1999 zaradi večje konkurenčnosti med ponudniki energije, kot posledica odpiranja trga. V obdobju od leta 2000 do 2005 so se cene ustalile in do večjih sprememb ni več prihajalo. V letu 2006 so se cene električne energije začele realno povečevati, predvsem kot posledica večjega povpraševanja, pomanjkanja ponudbe električne energije in višjih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu, takšen trend se je nadaljeval tudi v letu 2008.
Gibanje cen električne energije za gospodinjstva je bilo v obdobju od 1995 do 2000 podobno kot pri industriji, pri čemer je bil glavni razlog za dvig višja davčna obremenitev (glej Slika 5). Po letu 2000 pri cenah za gospodinjstva ni bilo večjih sprememb. Glavni razlog za to je državni nadzor cen. 1. julija 2007 je prišlo do popolnega odprtja trga, kar pa v letu 2008 še ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb.

Zemeljski plin
Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna . Razlogi za rast pred letom 2000 in po njem so različni.
V obdobju med 1995 do 2000 je bila glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih, v zadnjih letih pa je opazen močan trend rasti. Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so bile leta 2008 glede na leto 2000 realno višje več kot za 60 odstotkov, za gospodinjstva pa kar za dobrih 80 odstotkov. Glavni razlog za dvig končnih cen je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina (glej Slika 5).

Naftni derivati in kurilno olje
V Sloveniji so naftni derivati najdražji energent, predvsem zaradi razmeroma visokega deleža davkov v njihovi končni ceni. Slovenija je tudi ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se od leta 1995 naprej realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5%, vendar glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih.

Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-15 za tarifne (gospodinjske) odjemalce, pri industrijskih odjemalcih pa so cene energije višje. Gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard) pa so bile cene v Sloveniji v letu 2008 za 24 % nižje, kot je bila povprečna cena za EU-15. Cene električne energije za industrijske odjemalce pa so bile v letu 2008 višje za 2,5 % od povprečja EU-15.

V letu 2008 cene zemeljskega plina ostajajo pod ravnijo cen držav EA-15 tako pri industrijskih kot tudi gospodinjskih odjemalcih, pri čemer se cene zemeljskega plina v zadnjih letih vse bolj približujejo evropskemu povprečju. Gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard), pa so v letu 2008 cene zemeljskega plina pri tarifnih odjemalcih za 5 % nižje od povprečja držav EA-15.

Na področju naftnih derivatov so cene neosvinčenega bencina (NMB 95) in dizelskega goriva (D2) v letu 2008 okoli 18 % (NMB 95) in 11 % (D2) pod povprečjem cen držav EU-15. Razloga sta dva, nižja osnovna cena goriv, v največji mera pa nivo obdavčitve goriv, ki ostaja precej pod ravnijo najrazvitejših držav.