KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Dnevna mobilnost prebivalcev je temeljni kazalec delovanja in trendov razvoja prometnega sistema, posredno pa odraža tudi vplive prometnega sistema na okolje – večja kot je uporaba trajnostnih prevoznih načinov, manjši je vpliv prometnega sistema na okolje. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 opravil v povprečju po 2,2 poti na dan, dolžina poti je bila povprečno 31 km (27 km v EU) in za to je porabil približno 52 minut (80 minut v EU). Več kot dve tretjini poti (67 %) je bilo opravljenih z avtomobilom, zgolj 3 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi. Pri tem Slovenija negativno odstopa od povprečja EU, kjer je bilo z avtomobilom opravljenih 54% poti, z javnim prevozom pa 6 %.  Z avtomobili je bilo v Sloveniji prevoženih 85 % vseh razdalj poti, z javnimi prevoznimi sredstvi pa 5 %. Javni prevoz je glavno prevozno sredstvo le na poteh z namenom izobraževanja, pri vseh ostalih namenih prevladuje uporaba avtomobilov. Pri 70 % poti z avtomobilom se je v njem peljal le voznik oz. je povprečna zasedenost avta znašala 1,5 osebe.


Kazalec prikazuje dnevno mobilnost prebivalcev Slovenije, starih od 15 do vključno 84 let. Gre za prikaz podatkov o dnevnih potovalnih navadah teh oseb, tj. o njihovih poteh do 300 km v posameznem dnevu: koliko poti opravijo, dolžina in trajanje vsake poti, kako jih opravijo (peš oz. s katerim prevoznim sredstvom) in s kakšnim namenom odhajajo na posamezno pot (npr. pot na delo ali v šolo, prosti čas, nakupovanje itd.).

Definicije pojmov:

Pot je razdalja, ki jo potnik opravi na javni površini (cesti) z določenim namenom/razlogom, npr. da pride v službo, šolo, gre po nakupih, na polje itd. Posamezno pot lahko opravi peš ali s katerim od prevoznih sredstev, enim ali več. Upoštevajo se poti, ki so daljše od 100 m in krajše od vključno 300 km. Pot lahko vključuje tudi prečkanje državne meje; pot, ki pa se v celoti opravi zunaj države, se ne upošteva v raziskovanju. Pot je lahko tudi krožna, npr. sprehod, rekreacijski tek.

Razdalja (v km) je dolžina prevožene/prehojene poti. Upoštevajo se razdalje poti na javnih površinah (ceste, železnice, razne vrste poti). Pot, ki poteka le po zasebni površini, se ne upošteva (npr. iz hiše na vrt, njivo).

Čas, porabljen za pot, je količina časa (v min), ki ga potnik potrebuje, da opravi posamezno pot.

Namen poti (razlog za pot) je glavna dejavnost na cilju posamezne poti, zaradi katere se je oseba odpravila na to pot. En namen označuje eno pot; s spremembo namena se začne nova pot. Možni nameni: delo (služba), poslovni opravki, izobraževanje (šola/fakulteta), peljati/priti iskat (npr. otroka), nakupovanje, prosti čas, osebni opravki.

  • Namen poti vrnitev domov se med obdelavo podatkov spremeni (prešifrira) v namen po razdalji najdaljše predhodne poti.
  • Namen prosti čas zajema druženja (npr. iti na kosilo, pijačo), obiske sorodnikov/prijateljev, rekreacijo (na prostem ali v prostorih), sprehajanje domače živali, delo na vrtu, njivi, obisk kulturnih, športnih in podobnih prireditev, oglede naravnih ali kulturnih zanimivosti.
  • Namen osebni opravki zajema obiske pri zdravniku, osebne storitve (npr. frizer, avtomehanik), opravke na pošti, banki, verske aktivnosti (tudi pogrebe).

Vrsta prevoznega sredstva je način premikanja glede na to, kako oz. s čim opravi oseba posamezno pot. Možnosti so: hoja/tek, kolo, osebni avto (kot voznik ali sopotnik), taksi, kombi, avtobus, vlak, motorno kolo.

Zasedenost osebnega vozila je opredeljena s številom oseb v osebnem avtomobilu ne glede na starost oseb (torej voznika in morebitnih sopotnikov).

Javni potniški prevoz zajema prevoz z avtobusi v mestnem in medkrajevnem prometu ter prevoz z vlaki, in sicer gre tu za linijski prevoz po vnaprej določenem voznem redu, vnaprej pa sta določena tudi cena in splošni prevozni pogoji.

Sopotništvo (angl. carpool ali carpooling) je delitev vožnje z osebnim avtomobilom tako, da se vozniku pridruži več sopotnikov (ti niso člani voznikovega gospodinjstva). Voznik in sopotniki si delijo stroške goriva. Voznik je lahko vsak dan drug. Sopotništvo je lahko redno dnevno ali tedensko, lahko pa tudi enkratno, ko se osebe dogovorijo, običajno prek spletnih aplikacij, za enkratno vožnjo. V proučevanje je zajeto sopotništvo med zaposlenimi in samozaposlenimi ter dijaki in študenti.


Grafi

Slika PR23-1: Osnovni kazalniki dnevne mobilnostni potnikov, Slovenija, 2021
Viri:

SURS, Dnevna mobilnost potnikov, 2023

Prikaži podatke
Število poti na osebo na dan [število poti] Povprečna razdalja na osebo na dan [km] Povprečni potovalni čas na osebo na dan [min] Stopnja zasedenosti osebnih avtomobilov [število potnikov] Povprečna razdalja na pot [km] Povprečno trajanje poti [min]
vsi dnevi 2,20 30,90 52 1,50 13,80 23
delovni dan 2,40 32,30 55 1,30 13,30 22
nedelovni dan 1,80 27,50 47 2 15,60 27
Slika PR23-2: Dnevne poti po glavnem prevoznem sredstvu, Slovenija, 2021
Viri:

SURS, Dnevna mobilnost potnikov (2023)

Prikaži podatke
Avtomobil, 67 % [%] Hoja, tek, 21 % [%] Kolo, 5 % [%] Javni prevoz, 3 % [%] Druga prevozna sredstva, 3 % [%]
Slovenija 67 21 5 3 3
Slika PR23-3: Dnevne poti po glavnem prevoznem sredstvu, EU, 2021
Viri:

DG MOVE, European Passenger Mobility Survey (2023)

Prikaži podatke
Avtomobil, 54 % [%] Hoja, 27 % [%] Kolo, 8 % [%] Javni prevoz, 6 % [%] Drugo, 4 % [%] Motorno kolo/moped, 2 % [%]
EU 54 27 8 6 4 2
Slika PR23-4: Dnevno število poti po glavnem prevoznem sredstvu in razdalji poti, Slovenija, 2021
Viri:

SURS, Dnevna mobilnost potnikov (2023)

Prikaži podatke
Drugo prevozno sredstvo [Število poti] Hoja [Število poti] Kolo [Število poti] Javni prevoz [Število poti] Avtomobil [Število poti]
0,1-0,9 km 8082 316239 32041 0 84344
1,0-2,4 km 24184 239563 58851 4180 331025
2,5-4,9 km 17986 149393 47520 12786 383018
5,0 - 9,9 km 6606 90028 30620 20825 570362
10,0 - 19,9 km 14127 13631 16964 24348 539143
20,0 - 300,0 km 11728 0 16938 41077 662175
Slika PR23-5: Dnevne poti po starostnih razredih prebivalcev in glavnem načinu premikanja, Slovenija, 2021
Viri:

SURS, Dnevna mobilnost potnikov (2023)

Prikaži podatke
Drugo prevozno sredstvo [Število poti] Hoja [Število poti] Kolo [Število poti] Javni prevoz [Število poti] Avtomobil [Število poti]
15-25 let 12967 89152 25510 60684 244116
26-40 let 22660 174546 46910 9804 719881
41-55 let 41691 202182 57522 16024 875667
56-70 let 26264 231033 57104 13859 562286
71-84 let 4674 112484 16903 5357 168118

Cilji

Tako Slovenija kot EU nimata postavljenih ciljev ali ciljnih vrednosti, ki bi opredeljevale dnevno mobilnost potnikov na ravni države ali EU. Cilji so postavljeni posredno - z Evropskim zelenim dogovorom ter Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti si EU prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, povezanih s prometom, za 90 % do leta 2050 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. To naj bi zagotovil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno dostopen prometni sistem, kot to zahteva Podnebni zakon. Dnevna mobilnost potnikov je odraz prometnega sistema.

Cilji, ki se nanašajo na področje izdatkov za osebno mobilnost, so posredno opredeljeni v okviru:

  • sprememb netrajnostnih in promocij trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje (EC, 2008),
  • sprememb potrošniških vzorcev osebnih in javnih nakupov za bolj učinkovito ravnanje z okoljskimi viri (EC, 2016),
  • zmanjšanja ključnih okoljskih in podnebnih vplivov, povezanih s proizvodnjo in porabo (EC, 2020a)

Prebivalci Slovenije, stari od 15 do 84 let, so v letu 2021 opravili povprečno po 2,2 poti na dan, v letu 2017 pa po 2,7 poti. Povečal se je delež prebivalcev, ki na povprečen dan niso opravili nobene poti (v dolžini od 100 m do 300 km) – teh je bilo 24 %, leta 2017 pa 17 %. Na zmanjšanje števila poti je vplivala epidemija covida-19. Delež prebivalcev, ki so bili dnevno mobilni (v dnevu so opravili vsaj eno pot), je bil največji v goriški statistični regiji, 80-odstoten, najmanjši pa v posavski, 67-odstoten (na ravni države je bilo dnevno mobilnih 76 % prebivalcev). V posavski regiji je prebivalec na dan opravil po 1,9 poti, v osrednjeslovenski pa 2,7 poti. Povprečje na ravni države je bilo 2,2 poti na dan.

Prebivalci Slovenije so na svojih poteh dnevno opravili po 31 km in za to porabili približno 52 minut. Največkrat so uporabili osebni avtomobil; takšnih poti je bilo 67 %, kar je enako kot leta 2017. Vendar pa se je pri 70 % poti z avtomobilom v njem peljal le voznik oz. je povprečna zasedenost avta znašala 1,5 osebe (1,7 osebe v 2017). Z avtomobili je bilo prevoženih 85 % razdalj vseh poti, z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobusi in vlaki) pa 5 %. V 2017 je bilo s slednjimi opravljenih 7 % razdalj vseh poti.

Drugi najpogostejši način premikanja je bilo pešačenje (vključno s tekom); na ta način je bilo opravljenih 21 % vseh poti. Najpogostejši način (71 %) je bilo le na poteh, krajših od enega kilometra. Na poteh, dolgih od 1 do 2,5 km, je bilo 36 % poti opravljenih peš, 9 % pa s kolesom.

Kot namen svoje poti so prebivalci Slovenije največkrat navedli: prosti čas (36 %), delo oz. službo (27 %) in nakupovanje (16 %). Le pri poteh, opravljenih z namenom izobraževanja, je bil največkrat uporabljen javni potniški prevoz (46 %), pri vseh preostalih namenih poti pa so prebivalci največkrat uporabili avtomobil. 

Na 75 % poti na delo ali z dela so se prebivalci peljali z avtomobili. Te so najpogosteje (89 %) puščali na brezplačnih parkiriščih, večinoma tistih, ki jih zagotavljajo podjetja oz. delovne organizacije, v katerih so zaposleni, ali pa na javnih površinah (npr. ob cesti).

Po razdalji in trajanju so bile najkrajše poti, opravljene z namenom nakupovanja. Poti z namenom izobraževanja so bile v primerjavi s potmi na delo in z dela daljše in zanje je bilo porabljenega več časa.

Leta 2021 so prebivalci Slovenije 29 % svojih dnevnih poti opravili na okolju prijazen način, torej peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Ženske so tako opravile 32 % svojih poti, moški pa 26 %. Gledano po starostnih skupinah so se trajnostno najbolj premikajo najstarejši (71–84 let) in najmlajši (15–25 let) prebivalci, saj so opravili 44 oz. 40 % svojih poti z javnim prevozom, peš ali s kolesom.

Glavne spremembe dnevnih mobilnostnih navad prebivalcev Slovenije med leti 2017 in 2021 so bile:

  • Povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, se je povečala na več kot 2 km.  Upoštevana sta tudi prostočasna hoja in tek.
  • Število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, se je zmanjšalo za 11 %.
  • Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj

3 minute.

  • Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom se je povečala za 1,6 km, na skoraj 6 km.
  • Število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, se je povečalo za 40 %, na delovni dan celo za 45 %.
  • Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika.
  • Med uporabniki sopotništva se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 %.

Raziskava na EU ravni, ki je bila izvedena leta 2021, je dala nekaj zanimivih podatkov o mobilnostni prebivalcev EU:

  •  
  • 53 % anketirancev ima en avtomobil v gospodinjstvu in skoraj 34 % jih živi v gospodinjstvu z več kot dvema avtomobiloma. Delež gospodinjstev, ki imajo na voljo tri ali več avtomobilov, je 6 %, vendar nekatere države članice kažejo precej višje vrednosti. Na podeželju je večji delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih s tremi ali več avtomobili.
  • Moški opravijo 2,1 vožnje na dan, ženske pa 1,9 vožnje na dan.
  • Pari z otroki potujejo več kot katera koli druga skupina gospodinjstev, saj opravijo v povprečju 2,4 potovanja na dan v primerjavi z 2 potovanjema na dan pri enostarševskih družinah ali 1,7 potovanja na dan pri parih brez otrok ali samskih osebah.
  • Stopnje mobilnosti so podobne za starostne skupine do 55 let, potem pa mobilnost progresivno upada, razen pri hoji.
  • Število voženj je v pozitivni korelaciji z razpoložljivostjo avtomobila.
  • 54 % potovanj na kratke razdalje se opravi z osebnim avtomobilom v večini držav članic, medtem ko pešačenje predstavlja približno 27 %.
  • Hoja je najbolj priljubljen način prevoza za potovanja brez avtomobila v večini EU, najbolj opazna izjema pa je Nizozemska, kjer prevladuje kolesarjenje.
  • 27 km na dan je povprečna razdalja, ki jo prevozijo državljani EU, povprečno trajanje teh poti pa 80 minut.

Metodologija

Cilji povzeti po:

European Commission, 2006: Keep Europe Moving: Sustainable Mobility for our Continent. Mid-term review of the EC’s 2001 Transport White Paper;

Roadmap to a Single European Transport Area - Towards a competitive and resource efficient transport system

Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

SURS je raziskovanje Dnevna mobilnost potnikov izvedel s pomočjo evropskih sredstev in po Eurostatovih priporočilih za statistiko potniške mobilnosti (Eurostat guidelines on Passenger Mobility Statistics, Eurostat, December 2018). Podrobnosti metodologije so prevzeti iz “Dnevna mobilnost potnikov. Metodološko pojasnilo. SURS, 2023”.

Izbor enot opazovanja

Osnova za vzorčni okvir je bil Centralni register prebivalstva oz. na SURS-u pripravljena demografska podatkovna baza. Vzorčni okvir so sestavljali prebivalci Slovenije, ki so bili v obdobju zbiranja podatkov stari od 15 do vključno 84 let in so živeli v zasebnem gospodinjstvu.

Leta 2021 so podatke zbirali istočasno po telefonu in prek spleta. Vzorec je bil stratificiran. Stratumi so bili opredeljeni s spolom, izobrazbeno skupino (4) in starostno skupino (4). Skupno torej 32 stratumov. Razdelitev na telefonski in spletni del ni bila naključna, ampak je bila odvisna od tega ali ima oseba oz. gospodinjstvo, ki ji pripada, javno objavljeno telefonsko številko. Vzorec za spletno zbiranje podatkov je sestavljalo 20.554 izbranih oseb, vzorec za telefonsko zbiranje podatkov pa je sestavljalo 17.371 izbranih oseb; skupno torej 37.925 oseb.

Leta 2017 so podatke zbirali istočasno na terenu (z osebnim anketiranjem) in prek spleta.  Za ta namen so oblikovali dva neodvisna vzorca prebivalcev. Vzorec za zbiranje podatkov prek spleta je bil stratificiran sistematičen, vzorec za terensko zbiranje podatkov pa stratificiran dvostopenjski (na prvi stopnji je bilo izbranih 1.143 vzorčnih enot, v vsaki izbrani vzorčni enoti na drugi stopnji pa je bilo izbranih po 7 oseb). Stratumi so bili opredeljeni s statistično regijo (12 regij) in s tipom naselja znotraj statističnih regij (6 tipov). Vzorec za spletno zbiranje podatkov je sestavljalo 15.015 izbranih oseb, starih od 15 do vključno 64 let. Vzorec za terensko zbiranje podatkov pa je sestavljala 8.001 izbrana oseba v starosti od 15 do vključno 84 let. Ker v vzorec za spletno zbiranje podatkov niso bili zajeti prebivalci, stari od 65 do vključno 84 let, so v vzorcu za terensko zbiranje podatkov to starostno skupino prevzorčili.

Zbiranje in viri podatkov

Podatki se zbirajo štiriletno. Na SURS jih zbirajo z raziskovanjem Dnevna mobilnost potnikov (TR-MOB), in sicer na dva nepovezana načina hkrati. Leta 2021 so podatke pridobili s  spletnim vprašalnikom in s telefonskim anketiranjem (CATI), leta 2017 pa s spletnim vprašalnikom in z osebnim anketiranjem na terenu (CAPI) leta 2017.

Vprašalnik Dnevna mobilnost potnikov (TR-MOB) so sestavljali trije vsebinski sklopi:

  • vprašanja o izbrani osebi in o izbranem dnevu; razlog za neudeležbo v dnevni mobilnosti na izbrani dan;
  • vprašanja o poteh in delih poti (če je bilo uporabljenih več prevoznih sredstev);
  • vprašanja o lastništvu koles in nekaterih električnih prevoznih sredstvih; vprašanja o uporabi javnih prevoznih sredstev in sopotništvu, vprašanja o gospodinjstvu.

Zbiranje podatkov je leta 2021 potekalo v dveh delih, in sicer spomladi od 14. maja do 18. junija in jeseni od 8. septembra do 19. oktobra. Prvotni načrt je bil, da bi zbiranje podatkov potekalo v celem letu 2021, zaradi epidemije covida-19 pa je zbiranje potekalo v navedenih obdobjih.

Leta 2017 je zbiranje podatkov potekalo v zadnjih dveh tednih septembra in v oktobru 2017.

Za obe leti velja, da v teh obdobjih ni bilo praznikov, šolsko in študijsko leto sta potekala in tedaj ni bilo vremenskih ekstremov; zato je obdobje vsakič lahko reprezentativno za celotno koledarsko leto.

Za ustrezne rezultate je bilo treba zagotovili enakomerno zastopanost delovnih in nedelovnih dni. Pri spletnem anketiranju se je opazovani dan za izbrano osebo določil vnaprej in je bil naveden v obvestilnem pismu, poslanem anketirancu. Pri terenskem in telefonskem anketiranju so za to, da so bili delovni in nedelovni dnevi enakomerno razporejeni, poskrbeli izvajalec anketiranja in anketarji.

Podatke o stopnji izobrazbe in statusu aktivnosti izbrane osebe ter dohodkov gospodinjstva so pridobili iz lastnih statističnih virov:

  • Delovno aktivno prebivalstvo (DAK),
  • Sestava prebivalstva (DEM-PREB/ČL),
  • Dohodki prebivalstva (RAVEN_DOH).

Podatkov za to raziskovanje ne pridobivajo iz administrativnih virov.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki so urejeni s kombinacijo sistematskih popravkov, individualnih popravkov in postopkov vstavljanja podatkov. Pri vstavljanju podatkov so uporabili metodo logičnega vstavljanja, metodo povprečne vrednosti, metodo notranjega darovalca.

Z uteževanjem se izboljšuje reprezentativnost podatkov, zbranih v raziskovanju, tako da so uteženi podatki čim bolj nepristranska ocena opazovane populacije v določeni časovni točki. Postopek uteževanja je bil določen glede na vzorčni načrt, neodgovor enote ter glede na razpoložljive pomožne populacijske spremenljivke, ki so jih uporabili za kalibracijo. Končna utež enote je tako produkt uteži zaradi verjetnosti izbora enot, uteži zaradi neodgovora ter kalibracijskega faktorja.

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih):

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Evropska komisija je naročila vseevropsko raziskavo o „novih vzorcih mobilnosti“, ki zajema vse načine mobilnosti, vključno z mestnimi in neurbanimi potovanji, z uporabo metodologije, ki jo priporočajo Eurostatove smernice o mobilnosti potnikov. Raziskava je bila namenjena posameznikom, starim od 15 do 84 let, in je bila izvedena od marca do avgusta 2021. Merila je število potovanj in aktivnost v potniških kilometrih glede na način prevoza, s posebnim poudarkom na novih sistemih mobilnosti, sprejetih v mestih (npr. deljena in aktivna mobilnost ter uporaba vozil na alternativna goriva). Ker je v času raziskave pandemija COVID-19 še vedno trajala, zbrani podatki zagotavljajo vpogled v prve vplive pandemije na vzorce mobilnosti potnikov.

Pred izvedbo raziskave je bil opravljen sistematičen pregled predhodnih raziskav potovanj na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi ugotovili prejšnje trende in vzpostavili osnovo za primerjavo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Eurostat guidelines on Passenger Mobility Statistics, Eurostat, December 2018 - https://ec.europa.eu/eurostat/documents/29567/3217334/Guidelines_on_Passenger_Mobility_Statistics+%282018_edition%29.pdf/f15955e3-d7b4-353b-7530-34c6c94d2ec1?t=1611654879518

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. EC, 2001. White Paper, European transport policy for 2010: time to decide.
  2. EC, 2008. Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy Action Plan.
  3. EC, 2016. The Roadmap to a Resource Efficient Europe.
  4. EC, 2020a. General Union Environment Action Programme to 2030 (8th EAP). Proposal.
  5. EC, 2020b. Sustainable and Smart Mobility Strategy – putting European transport on track for the future.


Related indicators