Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v mestu bivanja in zunaj mesta. V primerjavi z obdobjem 2010-2017 se je statistično značilno povečal delež anketiranih gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo ali kolesarijo in poleg primarnega prevoznega sredstva uporabljajo javni potniški prevoz. Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih. Raziskava REUS 2019 kaže, da sta dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev naklonjeni kombiniranju osebnega avtomobila z drugo obliko prevoza. Pri izbiri prevoznega sredstva imajo ključno vlogo dobre avtobusne povezave, vozni redi in porabljeni čas, ki je odločilni dejavnik. Za prihodnje obdobje anketirani kot alternativni obliki mobilnosti navajajo pešačenje in vožnja s kolesom.
Kazalec prikazuje javno mnenje gospodinjstev o posameznih oblikah prevoza (modal split) za prevoz na delo, v vrtec in šolo ali na fakulteto, izlete in počitnice ter delitev prevozov glede na letni čas (poleti/pozimi). Poleg tega kazalec prikazuje podatke o pripravljenosti posameznika za kombiniranje osebnega avta z drugo obliko prevoza za pot na delo, podatke o ključnih razlogih za izbiro prevoza in za neuporabo javnega potniškega prevoza, podatke o javnem mnenju glede pozitivnih sprememb v javnemu potniškemu prevozu in glede pripravljenosti za alternativne oblike prevoza v naslednjih 12 mesecih. Podatki, ki jih kazalec prikazuje odražajo stanje v obdobju od 2010 do 2019.
Spremljanje javnega mnenje o oblikah prevoza je pomemben kazalec ozaveščenosti javnosti o trajnostnih oblikah mobilnosti. Netrajnostne oblike pomembno prispevajo k podnebnih spremembam, k onesnaževanju zraka in povečanem hrupu zaradi prometa. Njihov negativen učinek se odraža tudi pri fragmentaciji zemljišč in netrajnostni rabi virov (fosilna goriva).
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.
avto (< 5 km) [%] | avto (5-150 km) [%] | kolo (< 5 km) [%] | kolo (5-150 km) [%] | hoja (< 5 km) [%] | hoja (5-150 km) [%] | javni potniški prevoz (< 5 km) [%] | javni potniški prevoz (5-150 km) [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2010 | 75 | 93 | 10 | 0 | 19 | 2 | 6 | 4 |
2011 | 69 | 91 | 14 | 3 | 29 | 3 | 11 | 8 |
2012 | 72 | 93 | 15 | 3 | 20 | 1 | 8 | 7 |
2015 | 74 | 89 | 27 | 9 | 36 | 8 | 28 | 24 |
2017 | 79 | 90 | 30 | 10 | 33 | 6 | 28 | 22 |
2019 | 55 | 84 | 17 | 2 | 9 | 1 | 7 | 5 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
avto [%] | hoja [%] | kolo [%] | javni potniški prevoz [%] | |
---|---|---|---|---|
2017 (poleti) | 79 | 33 | 30 | 28 |
2017 (pozimi) | 80 | 25 | 7 | 26 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.
avto [%] | kolo [%] | hoja [%] | javni potniški prevoz [%] | |
---|---|---|---|---|
2010 | 87 | 6 | 7 | 17 |
2011 | 87 | 11 | 13 | 21 |
2012 | 86 | 7 | 8 | 20 |
2015 | 87 | 15 | 14 | 30 |
2017 | 92 | 24 | 22 | 23 |
2019 | 87 | 1 | 1 | 6 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
slabe avtobusne povezave [%] | slabi vozni redi [%] | preveč zamudno [%] | prenašanje stvari (lažje z avtom) [%] | avtobusa ni na voljo v našem kraju [%] | ker javni prevozi ne delujejo tako učinkovito kot v tujini in niso točni [%] | najbližja avtobusna postaja je predaleč [%] | avtobus je predrag / dražji [%] | občasno ga uporabljamo [%] | imam takšen poklic, da potrebujem avto [%] | iz navade [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2015 | 18 | 9 | 9 | 3 | 27 | 0 | 5 | 3 | 7 | 1 | 0 |
2017 | 13 | 12 | 12 | 1 | 24 | 0 | 7 | 3 | 5 | 2 | 1 |
2019 | 37 | 33 | 32 | 24 | 19 | 15 | 12 | 11 | 11 | 11 | 10 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
da ne porabimo bistveno več časa kot z avtom [%] | dobre povezave [%] | zagotovljenost povezava [%] | cenejši javni prevoz [%] | da s tem prispevamo k čistejšemu okolju [%] | da s tem ne zmanjšamo nivo udobja [%] | drugo [%] | ne vem [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2019 | 45 | 43 | 32 | 32 | 20 | 17 | 4 | 19 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
hoja [%] | kolo [%] | javni potniški prevoz [%] | drugo [%] | |
---|---|---|---|---|
2011 | 34 | 16 | 14 | 3 |
2012 | 24 | 13 | 5 | 2 |
2015 | 34 | 20 | 12 | 5 |
2017 | 30 | 19 | 8 | 3 |
2019 | 21 | 15 | 12 | 6 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
% | 51 % - 60 % | 61 % - 70 % | 71 % - 80 % | |
Pomurska | 55 | 1 | 0 | 0 |
Podravska | 64 | 1 | 0 | 0 |
Koroška | 56 | 0 | 1 | 0 |
Savinjska | 79 | 1 | 0 | 0 |
Zasavska | 71 | 0 | 0 | 1 |
Posavska | 54 | 0 | 0 | 1 |
Jugovzhodna Slovenija | 66 | 1 | 0 | 0 |
Osrednjeslovenska | 70 | 0 | 1 | 0 |
Gorenjska | 78 | 0 | 0 | 1 |
Primorsko-notranjska | 71 | 0 | 0 | 1 |
Goriška | 66 | 0 | 0 | 1 |
Obalno-kraška | 70 | 0 | 1 | 0 |
Skupaj regije | 4 | 3 | 5 |
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, kot so:
Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020):
in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
Evropska strategija za mobilnost z nizkimi izpusti (A European Strategy for Low-Emission Mobility)
Promet je hrbtenica svetovnega gospodarstva, spodbuda za rast in delovna mesta, ki so bistvenega pomena za delovanje enotnega trga ter prost pretok blaga in ljudi. Tržno povezovanje, gospodarska rast in prometna aktivnost so močno povezani. Na teh osnovah Evropska strategija za mobilnost z nizkimi izpusti (A European Strategy for Low-Emission Mobility, 2016) zagovarja potrebo po tranziciji prometa v smeri nizkoogljičnega gospodarstva, kar podpira tudi pariški podnebni sporazum. Prehod k gospodarstvu z nizkimi izpusti ogljika predstavlja veliko priložnost za razvoj novih delovnih mest in za rast v prometnem sektorju, saj trgi mobilnosti z nizkimi izpusti v svetu rastejo. Ta prehod bo podprt tudi z ostalimi globalnimi megatrendi, kot so digitalizacija in nove tehnologije. Tako se bo promet lahko razvijal kot storitev na zahtevo, v skladu s potrebami potrošnikov in novimi rešitvami za mobilnost.
Za večino slovenskih gospodinjstev je osebni avtomobil najpogostejša oblika prevoza, ne glede na cilj poti in razdaljo do cilja.
Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v mestu bivanja (za razdalje do 5km). Avtomobile najpogosteje uporabljamo za pot po opravkih in nakupih (67 %) ter za pot v vrtec (62 %), sledi pot na delo (55%), v šolo (51%) in na fakulteto (42%). Drugi načini prevoza, ki jih uporabljajo gospodinjstva, so mestni avtobus – za pot na fakulteto (8%), v šolo (7 %) in na delo (6 %); kolo – za pot na delo (17 %) in na fakulteto (7 %); ter hoja - za pot na delo (9 %) in na fakulteto (8 %).
Primerjava rezultatov merjenja v obdobju od leta 2010 do 2017 kaže pozitiven trend pri izbiri načina mobilnosti v kraju bivanja (za razdalje do 5 km): statistično značilno se je povečal delež anketiranih gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo ali kolesarijo. Delež gospodinjstev, ki na delo hodijo peš, se je povečal za 14 odstotnih točk (2017: 33 %, 2010: 19 %), delež tistih, ki hodijo peš v vrtec, šolo in na fakulteto se je povečal za 8 odstotnih točk (2017: 21 %, 2010: 13 %), delež tistih, ki hodijo peš po opravkih in nakupih pa se je povečal za 11 odstotnih točk (2017: 44 %, 2010: 33 %). Prav tako se je povečal delež gospodinjstev, ki uporabljajo kolo: delež gospodinjstev, ki kolo uporabljajo za pot na delo se je povečal za 20 odstotnih točk (2017: 30 %, 2010: 10 %); tistih, ki uporabljajo kolo za pot v vrtec, šolo ali na fakulteto se je povečal za 7 odstotnih točk (2017: 14 %, 2010: 7 %); delež gospodinjstev, ki kolo uporabljajo za pot po opravkih in nakupih pa se je povečal za 11 odstotnih točk (2017: 26 %, 2010: 15 %). Povečal se je tudi delež gospodinjstev, ki za prevoz na delo dodatno uporabljajo javni potniški prevoz (2017: 28 %, 2010: 6 %). Negativen trend, ki ga opažamo, je, da se je povečal delež gospodinjstev, ki uporabljajo avtomobil za pot po opravkih in nakupih (2017: 77 %, 2010: 70 %).
Leta 2019 je bil za pot zunaj kraja bivanja (za razdalje od 5 km do 150 km), ne glede na cilj poti, avtomobil primarno prevozno sredstvo za dobre štiri petine gospodinjstev: za pot na delo (84 %), za pot po opravkih in nakupih (80 %) ter za pot na izlete (87 %). Samo majhen delež gospodinjstev uporablja alternativne oblike prevoza kot primarno prevozno sredstvo: 9 % za pot na delo (javni potniški prevoz: 7 %, kolo 2 %), 6 % za pot po opravkih in nakupih (javni potniški prevoz: 4 %, kolo 2 %), 8 % za pot na izlete (javni potniški prevoz: 6 %, kolo 1 %, hoja 1 %).
Primerjava merjenja za obdobje 2010-2017 izkazuje pozitiven trend pri izbiri dodatnega načina za pot zunaj kraja bivanja. Pri prevozu na delo se je statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki poleg primarnega prevoznega sredstva uporabljajo javni potniški prevoz (2017: 21 %, 2010: 5 %), kolo (2017: 10 %, 2010: 0 %), ali pešačijo (2017: 6 %, 2010: 2 %). Pri izletih se je statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki uporabljajo kolo (2017: 24 %, 2010: 6 %) oziroma vlak (2017: 13 %, 2010: 5 %) ali pešačijo (2017: 22 %, 2010: 7 %).
Rezultati REUS 2019 kažejo, da je za večino gospodinjstev (84 %) avtomobil primarno prevozno sredstvo prevoza tudi pri potovanju na počitnice (za razdaljo več kot 150 km). Sledijo letalo (7 %), primestni avtobus (2 %) in vlak (2 %). Primerjava merjenja za obdobje 2010-2017 kaže na negativen trend pri uporabi letala in ladje: delež gospodinjstev, ki za pot na počitnice uporablja letalo se je povečal za 17 odstotnih točk (2017: 29 %, 2010: 12 %) in delež gospodinjstev, ki uporablja ladjo za 4 odstotne točke (2017: 6%, 2010: 2 %). Uporaba javnega potniškega prevoza se ni statistično značilno spremenila (2017: 10%, 2010: 8 %).
Leta 2017 so anketirana gospodinjstva imela možnost, da posebej opredelijo izbiro prevoza v času poletja in v času zime. Rezultati kažejo, da je osebni avto še vedno najpogostejša oblika za vse vrste prevoza tako poleti kot pozimi: za pot na delo (poleti: 79 %, pozimi: 80 %), za pot v vrtec, šolo ali na fakulteto (poleti: 68 %, pozimi: 73 %), za pot po opravkih in nakupih (poleti: 77 %, pozimi: 81 %) v kraju bivanja ter za pot na delo (poleti: 94 %, pozimi: 94 %), za pot po opravkih in nakupih (poleti: 90 %, pozimi: 91 %) zunaj kraja bivanja. Iz tega sledi, da izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Pri izbiri okolju prijaznejših oblik prevoza so razlike najbolj vidne pri uporabi kolesa v kraju bivanja. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih, pozimi pa samo za 7% anketirancev. Po opravkih in nakupih poleti kolesari dobra četrtina (26 %) anketirancev, pozimi pa samo 6 %. Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju. Odstotek uporabnikov javnega potniškega prevoza je enak tako poleti kot pozimi.
Raziskava REUS 2019 kaže, da sta dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev naklonjeni kombiniranju osebnega avtomobila z drugo obliko prevoza. Anketiranci kot pogoj za to najpogosteje navajajo, da pri tem ne bi smeli izgubiti bistveno več časa (37 %), slede nižji stroški kombiniranega prevoza (11 %) in večja prijaznost do okolja (3 %). Slaba petina gospodinjstev (18 %) je brezpogojno pripravljena za kombiniranje avtomobila z drugo obliko prevoza.
Ključni razlog pri izbiri prevoza je čas, ki ga anketirani pri tem porabijo (69 %). Sledijo cena prevoza (40 %), udobje (36 %) in navade (22 %). Vpliv na okolje je pomemben dejavnik pri izbiri prevoza samo pri manjšem delež anketiranih (6 %).
Leta 2019 je večina anketiranih gospodinjstev na vprašanje, zakaj za odhod na delo ali po opravkih ne uporabljajo javnega potniškega prevoza, najpogosteje izbrala naslednje ponujene odgovore: zaradi slabih avtobusnih povezav (37 %), ker jim vozni red časovno ne ustreza (33 %) ali je takšen način prevoza preveč zamuden (32 %). Leta 2017 in 2015 so anketiranci najpogosteje navajali naslednje razloge: »avtobus v našem kraju ni na voljo / ni povezave« (2017: 25 %, 2015: 27 %), »časovno mi ne ustreza / ni na voljo ob vseh urah / slabi vozni redi« (2017: 16 %, 2015: 9 %), »preveč zamudno / hitreje pridem z avtomobilom« (2017: 15 %, 2015%: 9 %) in »slabe avtobusne povezave« (2019: 15 %, 2015: 19 %). Iz tega je razvidno, da so dobre avtobusne povezave, vozni redi in porabljeni čas odločilni dejavniki pri uporabi javnega potniškega prevoza (JPP).
V letu 2019 so anketiranci med ponujenimi odgovori najpogosteje označili naslednje pozitivne spremembe v javnem potniškem prometu: avtobusi se bolj držijo voznih redov (43 %), avtobusi so klimatizirani (21 %), avtobusi so manjši (20 %) in avtobusi so boljši ali novejši (19 %). Samo slaba petina anketiranih (18 %) je odgovorila, da izboljšav ni.
Kot spodbudo za zamenjavo lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti, kot so začasni najem avtomobila po potrebi, delitev avtomobila ali kolesa, javni prevoz ipd., so leta 2019 gospodinjstva izpostavila naslednje pogoje: javni prevoz ne sme trajati bistveno dlje kot vožnja z avtomobilom (45 %), dobre povezave (44 %), nižjo ceno prevoza (32 %) in pogoj, da je v primeru kombiniranega prevoza zagotovljena povezava (32 %).
V obdobju od 2011 do 2019 sta kot alternativni obliki mobilnosti v naslednjih 12 mesecih najverjetnejši hoja (2019: 21 %, 2011: 34 %) in vožnja s kolesom (2019: 15 %, 2011: 16 %), vendar se je delež gospodinjstev, ki so pripravljena hoditi peš, statistično značilno zmanjšal. Pripravljenost za uporabo javnega potniškega prevoza se ni bistveno spremenila (2019: 12 %, 2011: 14 %).
Cilji povzeti po:
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2010-2019
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 2. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalca:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.