Ključno sporočilo
Neutral

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je bil delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 45,2 %, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami EU-27. Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %, delež prebivalcev z nižjo izobrazbo pa 5,6 %. Nujen je hitrejši razvoj človeških virov za zeleni prehod.

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je bil delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 45,2 %, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami EU-27. Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %, delež prebivalcev z nižjo izobrazbo pa 5,6 %. Nujen je hitrejši razvoj človeških virov za zeleni prehod.


Kazalec prikazuje izobrazbeno strukturo delovno aktivnega prebivalstva po stopnji najvišje dosežene izobrazbe v starosti 25-64 let v Sloveniji ter državah EU-27 ter sredstva, ki so namenjena za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti v deležu BDP.

Izobrazbena sestava prebivalstva zajema sestavo prebivalstva v starostni strukturi ljudi od 25 do 64 let in sicer po najvišji doseženi stopnji formalne izobrazbe po podatkih SURS in Eurostat.

Stopnje formalne izobrazbe zajemajo:
- nižjo izobrazbo, ki vključuje doseženo največ nepopolno ali popolno osnovnošolsko izobrazbo (ISCED 0-2),
- srednjo izobrazbo, ki vključuje doseženo nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, srednjo strokovno ali splošno srednjo izobrazbo (ISCED 3-4)
- terciarno izobrazbo, ki vključuje najvišjo doseženo izobrazbo na višješolski, visokošolski ali podiplomski stopnji študija (ISCED 5-6).

Raziskave kažejo, da obstaja pozitivna povezava med stopnjo izobrazbe posameznika in odnosom posameznika do ravnanja z okoljem. Višja stopnja izobrazbe pogosto pripomore k večjemu zavedanju o okoljskih vprašanjih, razumevanju njihovega pomena ter zmožnosti učinkovitega ukrepanja za varovanje okolja. Slednje je še posebej pomembno za zagotovitev znanj za zeleni prehod.

V prihodnosti bo izobraževanje igralo ključno vlogo pri pripravi mladih generacij na trajnostno prihodnost, kjer bo zeleni in digitalni prehod postal del njihovega vsakdanjega razmišljanja in delovanja. Evropski zeleni dogovor zagotavlja smernice in priložnosti za oblikovanje izobraževalnih sistemov, ki bodo spodbujali in podpirali trajnostni razvoj, in bo tako pripomogel k oblikovanju bolj zavedne, odgovorne in pripravljene družbe na izzive podnebnih sprememb.


Grafi

Slika SE05-1: Delež prebivalstva v starosti 25–64 let, glede na izobrazbo, Sloveniji, 1998 - 2022
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
nižja [%] srednja [%] terciarna [%]
1998 27,45 58,16 14,39
1999 26,04 58,58 15,37
2000 25,18 59,09 15,73
2001 24,12 59,93 13,81
2002 22,70 60,79 14,47
2003 21,54 60,74 17,72
2004 20,69 60,49 18,82
2005 19,70 60,12 20,17
2006 18,43 60,18 21,38
2007 18,19 59,59 22,22
2008 17,96 59,40 22,64
2009 16,71 59,97 23,31
2010 11,72 59,79 28,48
2011 10,23 59,17 30,60
2012 9,99 58,31 31,70
2013 9,45 57,17 33,38
2014 9,84 56,38 33,78
2015 9,07 55,25 35,68
2016 8,07 55,68 36,25
2017 7,99 54,27 37,74
2018 7,88 54,74 37,38
2019 7,24 54,40 38,36
2020 6,02 52,55 41,43
2021 5,48 48,75 45,77
2022 5,63 49,18 45,19
Slika SE05-2: Delež prebivalstva glede na izobrazbo v starosti 25–64 let, EU-27, 2022
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
nižja [%] srednja [%] terciarna [%]
Romunija 11,43 63,61 24,96
Italija 29,17 45,73 25,10
Češka 3,80 68,58 27,62
Hrvaška 6,78 62,65 30,57
Madžarska 9,34 58,15 32,52
Slovaška 2,62 64,69 32,69
Bolgarija 10,41 55,47 34,12
Nemčija 13,30 51,55 35,15
Malta 28,55 36,24 35,21
Portugalska 34,54 30,12 35,34
EU-27 15,39 45,61 39,00
Polska 4,07 56,74 39,19
Avstrija 9,98 50,34 39,68
Grčija 15,57 44,07 40,36
Latvija 6,30 50,11 43,58
Estonija 8,45 46,97 44,58
Slovenija 5,63 49,18 45,19
Danska 13,95 40,44 45,61
Finska 7,73 45,25 47,02
Španija 29,71 23,07 47,22
Francija 11,93 40,67 47,40
Nizozemska 15,20 36,86 47,94
Ciper 12,30 36,16 51,54
Litva 3,34 44,82 51,83
Švedska 8,53 39,52 51,95
Belgija 10,94 35,86 53,20
Luksemburg 15,01 27,21 57,79
Irska 8,29 32,76 58,94
Slika SE05-3: Sredstva iz EU Načrta za okrevanje in odpornost za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti ter delovna mesta v deležu BDP, EU-27, 2022
Viri:

UMAR, 2023

Prikaži podatke
Izobraževanje otrok in mladih [%] Izobraževanje odraslih [%] Zelene spretnosti in delovna mesta [%] Digitalne spretnosti in delovna mesta [%]
Grčija 0,88 1,16 0,28 0,42
Romunija 1,51 0,10 0,00 0,53
Italija 1,22 0,23 0 0,63
Hrvaška 1,32 0,07 0,23 0,29
Slovaška 1,16 0,14 0 0,30
Latvija 0,70 0,29 0 0,37
Litva 0,71 0,19 0,02 0,33
Španija 0,38 0,42 0,03 0,39
Portugalska 0,62 0,49 0,02 0,07
Slovenija 0,66 0,12 0,08 0,11
Češka 0,41 0,21 0 0,19
Ciper 0,59 0,07 0,01 0,10
Malta 0,44 0,29 0 0,02
Francija 0,19 0,07 0,01 0,08
Avstrija 0,08 0,06 0 0,09
Bolgarija 0 0,23 0 0
Belgija 0,06 0,11 0 0,06
Estonija 0 0,08 0,05 0,03
Nemčija 0,06 0,00 0 0,06
Poljska 0 0,11 0 0
Luksemburg 0,00 0,09 0 0,01
Švedska 0 0,10 0 0
Irska 0,02 0,04 0,01 0,02
Finska 0,01 0,04 0,00 0,00
Nizozemska 0 0,01 0,00 0
Danska 0,00 0,00 0,00 0

Cilji

  • zagotavljanje učinkovitega in kakovostnega izobraževalnega sistema,
  • izboljšanje bralne, matematične, digitalne in finančne pismenosti,
  • 35 % delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (25-64 let) do leta 2030,
  • izobraževanje nižje izobraženih in drugih prikrajšanih skupin za lažji prehod in obstanek na trgu dela, z zmanjšanjem tveganja socialne izključenosti in zagotavljanjem kakovostnega življenja,
  • spodbujanje razvoja znanosti in raziskav ter povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom, v skladu s potrebami trga dela in razvojnimi zmožnostmi regij.

Za razvoj znanj, ki so potrebna za zeleni prehod, je potrebno slediti tudi naslednjim ciljem:

  • učečim se vseh starosti zagotoviti dostop do visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in trajnostnosti,
  • uvedba učenja za okoljsko trajnostnost, kot prednostnega področja v politikah in programih izobraževanja in usposabljanja s ciljem, ki prispeva k zelenemu prehodu,
  • spodbujanje in podpiranje pristopa k trajnostnosti na ravni celotne ustanove, ki zajema poučevanje in učenje, vizijo, načrtovanje in upravljanje, dejavno sodelovanje učečih se in osebja, kot tudi upravljanje stavb in virov ter partnerstva z lokalno in širšo skupnostjo,
  • podpora učečim se, učiteljem in ustanovam za spodbujanje učenja za okoljsko trajnostnost,
  • uporaba nacionalnih sredstev in sredstev EU za naložbe v trajnostno in zeleno infrastrukturo, usposabljanje, orodja in viri za okrepitev odpornosti in pripravljenosti izobraževanja in usposabljanja na zeleni prehod.

Velik delež prebivalstva s terciarno izobrazbo ima pozitiven vpliv na gospodarsko rast. Boljša izobrazba praviloma povečuje zaposlitvene možnosti posameznika. Mladi brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe so v primerjavi z višje izobraženimi posamezniki bolj izpostavljeni brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti. Tudi njihove možnosti za nadaljevanje izobraževanja na višjih stopnjah izobraževanja so manjše. Po drugi strani pa ob odločitvah mladih, da se vpišejo v terciarno izobraževanje in splošnem pomanjkanju delovne sile zaradi demografskih razlogov ter ugodnih gospodarskih gibanjih, številni delodajalci težko dobijo kadre za zaposlitev. Po demografskih projekcijah naj bi se v prihodnjih letih nadaljevala rast števila mladih, vpisanih v srednje šole, s tem pa se bo povečala tudi potencialna ponudba bodoče delovne sile. Pri tem bo bistvenega pomena spodbujanje mladih k vpisu v izobraževalne programe, ki bodo omogočali pridobivanje znanj in veščin za soočanje s hitrimi spremembami pri delu, nastalimi zaradi zelenega in digitalnega prehoda, tehnoloških sprememb, dolgožive družbe in drugih razvojnih trendov (UMAR, 2023).

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je 45,2 % delež prebivalstva Slovenije imelo terciarno izobrazbo. V primerjavi s prejšnjim letom je delež upadel za 0,6 %. Glede na obdobje po letu 1998 pa lahko opazimo močan porast omenjenega deleža. Slednji je namreč leta 1998 znašal 14,4 %. V zadnjih 20 letih pa se je povišal za več kot 3-krat. Dolgoletna rast deleža je povezana z visoko vključenostjo mladih v terciarno izobraževanje in prehajanjem mlajših, ki so v povprečju bolj izobraženi, v višje starostne skupine (demografski učinek).

Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %. Ta delež se je sicer od leta 2002 postopoma zniževal, v zadnjem letu pa je torej dosegel 0,5 % rast. Delež prebivalcev z nižjo izobrazbo prav tako strmo upada že od leta 1998. Takrat je 27,4 % prebivalstva starih od 25 do 64 let imelo nižjo izobrazbo. V letu 2022 je ta delež znašal zgolj še 5,6 %.

Med državami EU-27 je najvišji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v letu 2022 imela Irska (58,9 %). Sledili sta ji Luksemburg (57,8 %) in Belgija (53,2 %). Slovenija se je uvrstila na 12. mesto (45,2 %), kar je nad EU-27 povprečjem (39 %). Najnižji delež sta imeli Romunija (25 %) ter Italija (25,1 %). Najvišji delež prebivalstva s srednjo izobrazbo je imela Češka (68,6 %), najnižji pa Španija (23,1 %). Tudi tu je Slovenija (49,2 %) nad povprečjem EU-27, ki znaša 45,6 %. Kar se pa tiče deleža prebivalstva z nižjo izobrazbo sta najvišji delež imeli Španija (29,7 %) ter Italija (29,2 %). Najmanjši delež pa so zabeležili na Slovaškem (2,6 %) ter Litvi (3,3 %). Slovenija (5,6 %) ima podpovprečni delež v primerjavi z EU-27 (15,4 %).

Eden največjih izzivov, s katerim se srečujejo evropska podjetja in delodajalci, je nezadostna ponudba pravih znanj in spretnosti na trgu dela EU. Delavci se hkrati srečujejo s spremembami v načinu organizacije dela, kakršnih doslej še ni bilo. Obenem se zaradi digitalnega in zelenega prehoda temeljito spreminjajo profili nalog ter zahteve po znanjih in spretnostih. Vsem delavcem bi moralo biti omogočeno, da predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagodijo, zlasti s stalnim izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem. To je bistvenega pomena, da bi se lahko delavci odzivali na potrebe trenutnega delovnega mesta ali prešli na nova delovna mesta in v rastoče sektorje, kot sta zeleni in digitalni sektor, zlasti glede na staranje prebivalstva.

Uporaba digitalnih tehnologij je ključna za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Digitalne tehnologije omogočajo razvoj zelenega gospodarskega prehoda, ključne so med drugim za prehod na krožno gospodarstvo in razogljičenje energetike, prevoza, gradbeništva, kmetijstva ter vseh drugih panog in sektorjev. Hkrati je pomembno, da ob njihovi uporabi zmanjšujemo podnebni in ekološki odtis digitalnih proizvodov ter s financiranjem zelenih spretnosti spodbijamo premik k trajnostnemu ravnanju pri razvoju in uporabi digitalnih proizvodov. V prihodnjih letih bo imela Slovenija za razvoj izobraževanja otrok in mladih ter odraslih ter razvoj digitalnih in zelenih spretnosti in delovnih mest namenila tudi sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO).

Grčija je v letu 2022 porabila največ sredstev NOO (izraženih v % BDP) za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti in delovna mesta. Skupno so sredstva predstavljala 2,73 % BDP, od tega je bilo največ namenjenih izobraževanju odraslih (1,16 %). Najmanjši delež je bilo vloženih v zelene spretnosti in delovna mesta (0,28 %), kljub temu je to predstavljalo najvišji delež med vsemi državami EU. Ta kategorija je namreč predstavljala pomembnejši delež le še pri Hrvaški (0,23 %), pri ostalih članicah je ta delež precej manjši. Na drugo mesto se je glede na skupna sredstva NOO uvrstila Romunija z 2,15 %. V večini držav so sredstva NOO predstavljala manj kot 1 % BDP, med njimi je tudi Slovenija. Najmanjši delež so predstavljala na Nizozemskem (0,01 %), medtem ko Danska ni porabila nobenih sredstev.

Za zeleni prehod je nujen hitrejši razvoj človeških virov. Povečevanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja in ustvarjanje višje dodane vrednosti zahtevata tudi pospešeno zagotavljanje strokovnjakov za razvoj zelenih tehnologij. Istočasno uvajanje novih tehnologij in sprememb na številnih področjih v podjetjih, ki so pogoj za uspešen zeleni prehod, zahteva od zaposlenih v številnih poklicih pridobivanje dodatnih znanj in veščin. Prav tako se povečujejo potrebe po izobraževanjih in (pre)usposabljanjih, zlasti za zaposlene v poklicih, ki se bodo zaradi zelenega prehoda ukinjali, za prezaposlitve v druge poklice in na nova delovna mesta (UMAR, 2023).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2017) in Smernicah za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2022).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:
Za potrebe kazalca so prikazani Deleži prebivalstva v starosti 25-64 let glede na stopnjo izobrazbe za Slovenijo in države EU-27, ki so bili preračunali iz podatkov o prebivalstvu s končano nižjo, srednjo ali terciarno stopnjo izobrazbe. Podatke je zbral Eurostat za obdobje 1998-2022 na podlagi statističnih podatkov za posamezne države, v kazalcu pa so za Slovenijo prikazani za obdobje 1998-2022, za države EU-27 pa za leto 2022. Podatki se osvežujejo letno.

V Sloveniji so podatki o prebivalstvu s končano višjo, visoko ali podiplomsko stopnjo izobrazbe ter o delovno aktivnem prebivalstvu (brez kmetov) po doseženi izobrazbi, dejavnosti in spolu zajeti iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) in ankete o delovno aktivnem prebivalstvu (ANP) in jih zbira Statistični urad RS. Rezultati anket o delovno aktivnem prebivalstvu so vsakoletne ocene na podlagi vzorca. Podatki so objavljeni četrtletno. Pri registrskih podatkih gre za popolno zajetje, rezultati Ankete o delovni sili pa so ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu. Registrski podatki se zajemajo zadnji dan v mesecu, Anketa o delovni sili pa se izvaja četrtletno.

Podatki o Sredstvih NOO za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti ter delovna mesta so bili odvzeti iz Poročila o razvoju, katerega pripravlja UMAR. Podatki o porabljenih sredstvih za izobraževanju otrok in mladih se nanašajo na leto 2021, podatki o porabljenih sredstvih za digitalne spretnosti na leto 2022 in podatki o porabljenih sredstvih za izobraževanje odraslih na leto 2023.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Delež prebivalstva s končano osnovno, srednjo ali terciarno izobrazbo v letu 2022 je izračunan za posamezne države po formuli:
deležDRŽAVA2022 = (število prebivalcev z nizko ali visoko ali terciarno izobrazbo/skupno število izobraženih prebivalcev)*100.

Sredstva NOO so izražena v deležu bruto domačega proizvoda.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število delovno aktivnih prebivalcev po doseženi izobrazbi

Število oseb v 1000

Eurostat, 2022

1998 - 2022

Aprila za prejšnje leto

Letno

23.05.2023

da

Sredstva NOO za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti ter delovna mesta

 

% BDP

UMAR, 2023

2021, 2022, 2023

Aprila za prejšnje leto

Letno

19.06.2023

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Eurostat, 2023: Employment and unemployment (Labour Force Survey).
  2. UMAR, 2023: Poročilo o razvoju 2023. Ljubljana, Urad RS za makroanalize in razvoj.
  3. Evropska komisija, 2019: Evropski zeleni dogovor.
  4. Bianchi, G. Pisiotis, U., Cabrera Giraldez, M., 2022. GreenComp – the European sustainability competence framework. Luxembourg, Publications office of the European Union.
  5. SRS, 2017: Strategija Razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
  6. Eurostat. (2023). Eurostat [podatkovna baza]. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/eurostat/data/database
  7. EK. (2021). Recovery and Resilience Scoreboard. Thematic analysis. Education. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.
  8. EK. (2023). Recovery and Resilience Scoreboard. Thematic analysis. Adult education and skills. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.


Related indicators