Število prebivalcev se v Sloveniji povečuje. V letu 2021 je znašalo 2,109 milijona. Naravni prirast se je malce povišal v primerjavi z letom 2020, vendar ostaja negativen (-4,3 oseb na 1.000 prebivalcev). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev se je zmanjšal na 1,2. Slovensko prebivalstvo se stara. Rast prebivalstva lahko povečuje povpraševanje po naravnih virih in povzroča pritiske na ekosisteme. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364).
Kazalec prikazuje različne komponente prebivalstva v Sloveniji v obdobju 1995-2023 – naravni prirast, selitveni prirast, rodnost, starostno sestavo prebivalstva, letno rast prebivalstva, priselitve, odselitve in selitveni prirast ter primerjavo z gibanjem ekološkega odtisa in biokapacitete v Sloveniji in državah EU-27. Prikazane so tudi projekcije gibanja prebivalstva Slovenije do leta 2100.
Prebivalstvo je opredeljeno kot srednje letno število prebivalcev določenega območja. Prebivalci Slovenije so osebe, ne glede na državljanstvo, s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsotna iz Republike Slovenije eno leto ali več. To pomeni, da ima v Sloveniji običajno prebivališče (Razpotnik, 2021).
Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu.
Staranje prebivalstva, ki ga opazujemo z indeksom staranja, pomeni večanje deleža prebivalstva v starosti 65 let in več ob hkratnem zmanjševanju deleža otrok v starosti 0-14 let v starostni sestavi prebivalstva.
Povezava med demografskimi spremembami in okoljem, katerega stanje prikazuje visoko agregiran kazalec ekološkega odtisa, je kompleksna. Odvisna je od več dejavnikov, kot so ravnanje s viri, učinkovitost izrabe virov, tehnološki napredek, vzorci potrošnje in način življenja. Z ustrezno politiko in praksami trajnostnega razvoja je mogoče doseči ravnovesje med rastjo prebivalstva in zmanjšanjem ekološkega odtisa, kar prispeva k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja. Rast prebivalstva lahko povečuje povpraševanje po naravnih virih, kot so hrana, voda, energija, stanovanja. Povečano povpraševanje pogosto povzroča pritiske na ekosisteme in naravne vire, kar lahko vodi v izčrpavanje virov, uničevanje habitatov, onesnaževanje okolja in izgubo biotske raznovrstnosti.
SI-STAT, 2023; Global footprint network, 2023
Podatki o številu prebivalcev, živorojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih je v enoti 1000 prebivalcev. Podatki o naravnem in selitvenem prirastu ter celotni stopnji rodnosti so preračunani na 1000 prebivalcev. Podatki o biokapaciteti ter ekološkem odtisu so podani v enoti globalni hektar na prebivalca.
Število prebivalcev [1000] | Živorojeni [1000] | Umrli [1000] | Priseljeni [1000] | Odseljeni [1000] | Naravni prirast [na 1000 preb.] | Selitveni prirast [na 1000 preb.] | Celotna stopnja rodnosti [na 1000 preb.] | Biokapaciteta [gha/prebivalca] | Ekološki odtis [gha/prebivalca] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1995 | 1989,50 | 19 | 19 | 5,90 | 3,40 | 0 | 0,70 | 1,30 | 2,59 | 4,87 |
2000 | 1987,80 | 18,20 | 18,60 | 6,20 | 3,60 | -0,40 | 1,30 | 1,30 | 2,60 | 5,42 |
2005 | 1997,60 | 18,20 | 18,80 | 15 | 8,60 | -0,70 | 3,20 | 1,30 | 2,60 | 6,11 |
2006 | 2003,40 | 18,90 | 18,20 | 20 | 13,70 | 0,80 | 3,10 | 1,30 | 2,54 | 6,22 |
2007 | 2010,40 | 19,80 | 18,60 | 29,20 | 14,90 | 1,20 | 7,10 | 1,40 | 2,53 | 6,87 |
2008 | 2025,90 | 21,80 | 18,30 | 30,70 | 12,10 | 3,50 | 9,20 | 1,50 | 2,58 | 7,26 |
2010 | 2046,98 | 22,34 | 18,61 | 15,42 | 15,94 | 3,73 | -0,52 | 1,57 | 2,59 | 6,33 |
2012 | 2055,50 | 21,94 | 19,26 | 15,02 | 14,38 | 2,68 | 0,64 | 1,58 | 2,52 | 4,70 |
2014 | 2061,09 | 20,64 | 19,83 | 13,85 | 14,34 | 2,28 | -0,49 | 1,58 | 2,54 | 4,63 |
2016 | 2064,19 | 20,35 | 19,69 | 16,62 | 15,57 | 0,66 | 1,05 | 1,58 | 2,51 | 4,96 |
2018 | 2066,80 | 19,59 | 20,49 | 28,46 | 13,53 | -0,90 | 14,93 | 1,61 | 2,44 | 5,25 |
2019 | 2080,90 | 19,30 | 20,60 | 31,30 | 15,10 | -1,26 | 16,21 | 1,61 | 2,44 | 5,23 |
2020 | 2095,86 | 18,77 | 24,02 | 36,11 | 17,75 | -5,25 | 18,37 | 1,61 | 2,49 | 4,87 |
2021 | 2108,98 | 18,98 | 23,26 | 23,62 | 21,14 | -4,28 | 24,80 | 1,64 | 2,49 | 4,91 |
SI-STAT, 2023
Skupna [%] | 0-14 let [%] | 15-64 let [%] | 65 let in več [%] | |
---|---|---|---|---|
1995 | -0,10 | -2,20 | -0,10 | 3,40 |
2000 | 0,20 | -2,60 | 0,50 | 2,20 |
2005 | 0,20 | -1,40 | 0,10 | 2,20 |
2010 | 0,72 | 1,13 | 0,51 | 1,27 |
2015 | 0,09 | 1,08 | -0,77 | 2,58 |
2019 | 0,68 | 0,98 | -0,06 | 2,94 |
2020 | 0,72 | 0,67 | 0,14 | 2,65 |
2021 | 0,63 | 0,61 | -0,04 | 2,76 |
2022 | -0,09 | 0,07 | -0,81 | 2,07 |
EUROSTAT, 2021
2000 [št. oseb/1000 preb.] | 2005 [št. oseb/1000 preb.] | 2006 [št. oseb/1000 preb.] | 2007 [št. oseb/1000 preb.] | 2008 [št. oseb/1000 preb.] | 2019 [št. oseb/1000 preb.] | 2020 [št. oseb/1000 preb.] | 2021 [št. oseb/1000 preb.] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
EU-27 | 1,50 | 3,60 | 3,30 | 3,80 | 3 | 2 | -0,70 | -0,80 |
Litva | -5,80 | -2,60 | -1,40 | -1,50 | -2,30 | 0 | 0,60 | 3,70 |
Latvija | -2,30 | -0,20 | -1,10 | -0,30 | -1,10 | -6,40 | -7,60 | -9,30 |
Nemčija | 2 | 1 | 0,30 | 0,50 | -0,70 | 1,80 | -0,10 | 1 |
Poljska | -10,60 | -0,30 | -0,90 | -0,50 | -0,40 | -0,40 | -3,10 | -4,90 |
Bolgarija | 0 | 0 | 0 | -0,20 | -0,10 | -7 | -5 | -11,30 |
Estonija | 0,20 | 0,10 | 0,10 | 0,10 | 0,10 | 3,10 | 0,90 | 1,30 |
Romunija | -0,20 | -0,30 | -0,30 | 0 | 0,10 | -4,40 | -7,40 | -8,30 |
Irska | 8,40 | 16 | 15,60 | 10,70 | 0,40 | 12,20 | 8,50 | 10,70 |
Portugalska | 4,60 | 3,60 | 2,50 | 1,80 | 0,90 | 1,90 | 0,20 | -1,90 |
Francija | 2,80 | 3 | 1,40 | 1,10 | 1,30 | 2,10 | 1,80 | 3,20 |
Slovaška | -4,10 | 0,60 | 0,70 | 1,30 | 1,30 | 1,40 | 0,30 | -4,60 |
Madžarska | 1,60 | 1,70 | 2,10 | 1,40 | 1,60 | -0,30 | -4 | -4,30 |
Nizozemska | 3,60 | -1,40 | -1,60 | -0,10 | 1,90 | 7,20 | 3,90 | 6,60 |
Finska | 0,50 | 1,70 | 2 | 2,60 | 2,90 | 1,30 | 1,50 | 2,60 |
Grčija | 2,70 | 3,60 | 3,60 | 3,60 | 3,20 | -0,60 | -3,40 | -20,70 |
Hrvaška | -4,40 | -5,40 | -44,10 | |||||
Avstrija | 2,20 | 6,10 | 3 | 4,10 | 4,10 | 4,80 | 3,50 | 5,20 |
Ciper | 5,70 | 19,20 | 11,30 | 9,50 | 4,60 | 13,70 | 9 | 9,70 |
Danska | 1,90 | 1,20 | 1,90 | 3,70 | 4,60 | 2,90 | 3 | 5,70 |
Belgija | 1,40 | 4,70 | 5,10 | 5,90 | 5,60 | 5,80 | 3,80 | 5,40 |
Malta | 2,30 | 4 | 5,30 | 4,20 | 5,90 | 41,70 | 3 | 9,40 |
Švedska | 2,80 | 3 | 5,60 | 5,90 | 6,10 | 9,50 | 5 | 7 |
Češka | 0,60 | 3,50 | 3,40 | 8,20 | 6,90 | 4,10 | 0,70 | 2,10 |
Italija | 0,90 | 5,20 | 6,40 | 8,40 | 7,30 | -2,90 | -6,50 | -3,50 |
Slovenija | 1,40 | 3,20 | 3,10 | 7,10 | 9,20 | 7,20 | 6,20 | -0,90 |
Španija | 9,70 | 14,90 | 13,80 | 15,70 | 9,20 | 8,40 | 1,30 | 0,70 |
Luksemburg | 7,90 | 13,20 | 11,40 | 12,60 | 15,90 | 19,70 | 13,70 | 16,70 |
Eurostat, 2021
Projekcija prebivalstva [število] | |
---|---|
2019 | 2080908 |
2020 | 2095314 |
2025 | 2114603 |
2030 | 2106316 |
2035 | 2094654 |
2040 | 2081622 |
2045 | 2065380 |
2050 | 2043751 |
2055 | 2017464 |
2060 | 1989404 |
2065 | 1952358 |
2070 | 1938253 |
2075 | 1917972 |
2080 | 1902751 |
2085 | 1893268 |
2090 | 1889004 |
2095 | 1888128 |
2100 | 1888364 |
Število prebivalcev v Sloveniji se je v letu 2021 povečalo na 2,109 milijona. Število živorojenih otrok se od leta 2010 zmanjšuje, rahlo pa se je povečalo v letu 2021. Število umrlih se je v zadnjih dveh letih močno povečalo. Naravni prirast znaša -4,3 na 1.000 prebivalcev, kar je drugi najmanjši prirast po letu 1995. Od leta 2016 se je selitveni prirast skokovito povečal. Ta je leta 2008 znašal 9,2 na 1.000 prebivalcev, v letu 2020 pa je se podvojil na 18,4 na 1.000 prebivalcev. V letu 2021 se je le ta še povečal na kar 24,8 na 1.000 prebivalcev. Precej se je povečalo tudi število odseljenih, ki znaša 21,1 tisoč.
V obdobju 2018 – 2020 je število priseljenih državljanov hitro naraslo. V letu 2020 je njihovo število znašalo že 36,1 tisoč. V letu 2021 pa je močno upadlo na 23,6 tisoč. Število odseljenih državljanov je zopet zraslo. Število priseljenih tujcev se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo iz 24,8 tisoč na 19,7 tisoč. Veliko tujcev se je tudi odselilo. V letu 2019 se jih je odselilo 8,5 tisoč, v letu 2020 11,9 tisoč, v letu 2021 pa 15,3 tisoč, kar je največ do sedaj.
Letna rast prebivalstva je v letih 2019 in 2020 znašala 0,7 % (enako kot tudi leta 2010). V zadnjih dveh letih se je ta precej zmanjšala (predvsem v letu 2022) na -0,1 %. Delež letne rasti prebivalcev starih od 0 do 14 let je bil leta 2005 negativen (-1,4 %), nato se je počasi povečeval in dosegal okoli 1,0 %. V zadnjem letu se je močno zmanjšal in znaša 0,1 %. Letna rast prebivalcev starih med 15 in 64 let se je od leta 2015 rahlo povečevala, v zadnjem letu pa je ponovno upadla na -0,8 %. Letna rast prebivalstva, starega nad 65 let se je v zadnjih dveh letih zmanjšala za 0,6 %.
Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let v zadnjih letih stagnira. V letu 2023 je bil njihov delež 15 %. Delež prebivalstva, starega od 15 do 64 let se je v zadnjih letih malce zmanjšal, medtem, ko se je povišal delež starih 65 in več. Delež starih 65 let ali več je v letu 2023, znotraj obdobja 1995-2023, najvišji in znaša že 21,4 %. Zaskrbljujoč je šele podatek o indeksu staranja. Ta je leta 1995 znašal 67, v letu 2023 pa se je povečal na 142,9.
S staranjem prebivalstva in naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, se povečujejo izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in z drugimi, s staranjem povezanimi izdatki, kjer Slovenija po višini teh znatno izstopa v primerjavi z drugimi državami EU. Staranje prebivalstva bo zahtevalo tudi spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja ter odzive politik na številnih drugih področjih, kot je na primer prilagoditev okolja in storitev starejšim.
Skupni prebivalstveni prirast v državah EU-27 je leta 2021 znašal -0,8 na 1000 prebivalcev. Negativen selitveni prirast beležijo Latvija, Poljska, Bolgarija, Romunija, Portugalska, Slovaška, Madžarska, Italija ter Slovenija. Najbolj pa izstopata Grčija (-20,7 na 1000 prebivalcev) in Hrvaška (-44,1 na 1000 prebivalcev). Najvišji selitveni prirast je v letu 2021 zabeležil Luksemburg (16,7 oseb na 1000 prebivalcev).
Projekcije prebivalstva za Slovenijo napovedujejo naraščanje števila prebivalstva do leta 2025, čemur pa bo sledilo dolgo obdobje zmanjševanja števila prebivalstva. Do leta 2100 bi naj število prebivalcev v Sloveniji padlo na 1.888.364.
Demografske spremembe v povezavi s stanjem okolja predstavljajo tako v Sloveniji kot po vsem svetu pomembne izzive in priložnosti za trajnostni razvoj. Zato je pomembno usmerjati prizadevanja k doseganju ravnotežja med potrebami prebivalstva, varovanjem okolja in trajnostno rabo naravnih virov. Rast prebivalstva lahko vpliva na rabo prostora in spreminjanje rabe zemljišč. Povečano število prebivalcev lahko vodi v širjenje urbanih območij, infrastrukture in prometa, kar ima posledice za prostorsko načrtovanje, izgubo zelenih površin in habitatov ter povečanje onesnaženja.
Cilji povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije 2030, Zeleni knjigi Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami (Zelena knjiga, 2005) ter Agendi 2030 za trajnostni razvoj.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so zajeti za obdobje 1995-2022. Projekcije kažejo gibanje prebivalstva do leta 2100.
Podatki o rojstvih, so bili zbrani z obrazci, ki so jih na osnovi vpisov in zaznamb v matične knjige izpolnjevali delavci oddelkov za upravne notranje zadeve pri upravnih enotah. Podatki o umrlih so prevzeti od 1. 1. 2000 v elektronski obliki iz Zbirke podatkov o umrlih, katere lastnik je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Del podatkov je prevzetih iz zbirke Centralnega registra prebivalstva. katere skrbnik je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). CRP je osrednja podatkovna baza z najosnovnejšimi podatki o prebivalstvu Slovenije.
Viri za podatke o selitvah prebivalstva so: prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije; prijave začasnega odhoda iz Slovenije oz. vrnitve v Slovenijo in podatki o t. i. statističnih selitvah, potrebni zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008. Po tej definiciji se štejejo kot prebivalci Republike Slovenije osebe s prijavljenim stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ne glede na državljanstvo, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne v tujini eno leto ali več. V kazalcu zajeti podatki se osvežujejo letno.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o številu prebivalcev ter živorojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih v Sloveniji so prikazani s številom (v 1000), medtem ko sta naravni in selitveni prirast preračunana na 1000 prebivalcev. Letne rasti prebivalstva so predstavljene z deleži. Izračunan je tudi indeks staranja prebivalstva. Ta je izračunan iz podatka o številu prebivalstva, starega 65 let, ki ga delimo s številom prebivalstva starega 0–14 let, pomnoženo s 100. Stopnja celotne rodnosti je prikazana kot povprečno število živorojenih otrok na eno žensko.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Razvoj prebivalstva Slovenije |
na 1.000 preb. |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H129S.px https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05J1002S.px https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05I3002S.px |
1995-2022
|
Julija za preteklo leto |
Letno
|
24.05.2023 |
da
|
Letna rast prebivalstva Slovenije |
% |
||||||
Projekcija števila prebivalstva v Sloveniji, do leta 2100 |
število |
2019-2100 |
/ |
/ |
25.08.2021 |
da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o skupnem prebivalstvenemu prirastu, stopnji celotne rodnosti ter selitvenem prirastu za posamezne države EU temeljijo na letnem zbiranju podatkov, ki ga izvaja Eurostat – popolnost informacij je odvisna od razpoložljivosti podatkov, ki jih posredujejo nacionalni statistični uradi.
Podatki za posamezne države o stopnji celotne rodnosti so na voljo za obdobje 1997-2021, za selitveni prirast za obdobje 1998-2021. Podatki se osvežujejo letno.
Podatki o ekološkem odtisu ter biokapaciteti temeljijo na zbiranju podatkov, ki ga izvaja Global Footprint Network. Podatki so zajeti za obdobje med leti 1995 in 2021. Podani so v enoti globalni hektar na prebivalca.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o selitvenem prirastu ter o skupnem prebivalstvenemu prirastu so preračunani na 1000 prebivalcev, stopnja celotne rodnosti je prikazana kot povprečno število živorojenih otrok na eno žensko. Podatki Global footprint network-a temeljijo na ekološkem odtisu na prebivalca ter biokapaciteti na prebivalca. BDP na prebivalca je podan v evrih, medtem ko sta ekološki odtis ter biokapaciteta podana v globalnih hektarjih na prebivalca.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Skupni prebivalstveni prirast v državah EU-27 |
št. oseb/1000 preb. |
|
2021 |
Julij za preteklo leto |
Letno |
24.05.2023 |
Biokapaciteta |
Globalni hektar/prebivalca |
1995-2021 |
Najnovejši podatki so za leto 2021 |
Letno |
07.06.2023 |
|
Ekološki odtis |
Globalni hektar/prebivalca |
1995-2021 |
Najnovejši podatki so za leto 2021 |
Letno |
07.06.2023 |