Kazalec prikazuje različne komponente prebivalstva v Sloveniji v obdobju 1995-2020 – naravni prirast, selitveni prirast, rodnost, starostno sestavo prebivalstva, letno rast prebivalstva, priselitve, odselitve in selitveni prirast v državah EU-27 in Združenem kraljestvu. Prikazane so tudi projekcije gibanja prebivalstva Slovenije do leta 2100.

Prebivalstvo je opredeljeno kot srednje letno število prebivalcev določenega območja. Prebivalci Slovenije so osebe, ne glede na državljanstvo, s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsotna iz Republike Slovenije eno leto ali več. To pomeni, da ima v Sloveniji običajno prebivališče (Razpotnik, 2021).

Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu.

Staranje prebivalstva, ki ga opazujemo z indeksom staranja, pomeni večanje deleža prebivalstva v starosti 65 let in več ob hkratnem zmanjševanju deleža otrok v starosti 0-14 let v starostni sestavi prebivalstva.

Število prebivalcev v Sloveniji se je v letu 2020 povečalo na 2,096 milijona. Število živorojenih otrok se od leta 2010 zmanjšuje, rahlo pa se povečuje število umrlih. Naravni prirast se je zaradi zmanjšanja živorojenih otrok ob velikem povečanju števila umrlih zmanjšal na -5,2 na 1000 prebivalcev, kar je najmanjši naravni prirast od leta 1995. Od leta 2016 se je selitveni prirast skokovito povečal. Ta je leta 2008 znašal 9,2 na 1000 prebivalcev, v letu 2020 pa je se podvojil in znaša kar 18,4 na 1000 prebivalcev. Tudi število odseljenih se je v zadnjem letu zopet malo povečalo in znaša 17,7 tisoč.

Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let se počasi povečuje in je v zadnjih dveh letih znašal 15,1 %. Rahlo sta se povečala tudi deleža prebivalstva, starega od 15 do 64 let ter starih 65 in več. Delež starih 65 let ali več je bil v letu 2020, znotraj obdobja 1995-2020, najvišji in je znašal že 19,9. Zaskrbljujoč je šele podatek o indeksu staranja. Ta je leta 1995 znašal 67, v letu 2020 pa se je povečal na 134,3.

S staranjem prebivalstva in naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, se povečujejo  izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem povezane izdatke, kjer Slovenija po višini teh v prihodnosti znatno izstopa v primerjavi z drugimi državami EU. Staranje prebivalstva bo zahtevalo tudi spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja ter odzive politik na številnih drugih področjih kot je npr. prilagoditev okolja in storitev starejšim.

Letna rast prebivalstva je v letu 2015 znašala le 0,1, v zadnjih dveh letih pa je znašala 0,7 % (enako kot tudi leta 2010). Delež letne rasti prebivalcev starih od 0 do 14 let je bil leta 2005 negativen (-1,4), nato se je počasi povečeval in dosegal okoli 1,0. V zadnjem letu se je zopet zmanjšal in znaša 0,7.  Letna rast prebivalcev starih med 15 in 64 let se od leta 2015 rahlo povečuje. Letna rast prebivalstva, starega nad 65 let se je v zadnjem letu malenkost zmanjšala (za 0,2).

V zadnjih treh letih (2018 – 2020) je število priseljenih državljanov hitro naraslo. V letu 2020 je njihovo število znašalo že 36,1 tisoč. Po letu 2017 je v letu 2020 število odseljenih državljanov zopet malenkost zraslo. Število priseljenih tujcev se je v primerjavi z lanskim letom izredno povečalo iz 27,6 tisoč na 36,1 tisoč, kar je tudi največ do sedaj. Na drugi strani se je veliko tujcev tudi odselilo. V letu 2019 se jih je odselilo 8,5 tisoč, v letu 2020 pa kar 17,7 tisoč, kar je prav tako največ do sedaj.

Rezultat je povečan selitveni prirast s tujino. Ta je v letu 2019 znašal 7,8 tisoč, v letu 2020 pa kar 18,4 tisoč. Tej številki se je selitveni prirast s tujino še najbolj približal v letu 2008, ko je znašal 9,2 tisoč. Rast števila notranjih selitev se je do leta 2019 počasi ustavljala, v letu 2020 pa smo zabeležili največ notranjih selitev-  140,2 tisoč.

Selitveni prirast v državah EU-27 in Združenem kraljestvu se manjša. Slednji je v EU-27 leta 2020 znašal -0,7 oseb na 1000 prebivalcev. Zmanjšanje selitvenega prirasta so v letu 2020 zabeležile vse države EU-27, razen Danska (rast za 0,1) in Finska (rast za 0,2). Negativen selitveni prirast beležijo Latvija, Nemčija, Poljska, Bolgarija, Romunija, Irska, Portugalska, Francija, Slovaška, Madžarska, Nizozemska, Finska, Grčija, Hrvaška, Avstrija, Ciper, Danska, Belgija, Malta, Švedska, Češka in Italija. Najvišji selitveni prirast je v letu 2020 zabeležil Luksemburg (13,7 oseb na 1000 prebivalcev), najnižjega pa Latvija (- 7,6 oseb na 1000 prebivalcev). Slovenija se s selitvenim prirastom 6,2 oseb na 1000 prebivalcev uvršča na 4. mesto izmed držav članic EU-27.

Projekcije prebivalstva za Slovenijo napovedujejo naraščanje števila prebivalstva do leta 2025, čemur pa bo sledilo dolgo obdobje zmanjševanja števila prebivalstva. Do leta 2100 bi naj število prebivalcev v Sloveniji padlo na 1.888.364 (2019: 2.080.908).

Z vidika okolja je zmanjševanje števila prebivalstva vsekakor ugodno, saj se s tem zmanjšujejo pritiski na naravne vire. Kljub temu pa si moramo, če želimo doseči trajnostni razvoj, prizadevati tudi za ekonomsko in socialno blaginjo. Ti dve pa je z zmanjševanjem števila prebivalstva in s staranjem prebivalstva težje dosežemo. Kot omenjeno, so s staranjem prebivalstva večji stroški za pokojnine ter zdravstvo, prav tako pa je delovno aktivnega prebivalstva manj. Če si želimo doseči, da bo naše ravnanje trajnostno, moramo tako upoštevati vse tri dimenzije trajnostnega razvoja: okoljsko, ekonomsko in socialno.