[PO08] Površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju
Ključno sporočilo
Leta 2024 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 118.700 m2 površin stavb javnega sektorja, v obdobju 2021–2024 pa 548.200 m2 oz. 60 % vrednosti, načrtovane z DSEPS 2050. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2024 prenovljenih 1,08 milijona m2 površin, kar je nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko je bil zaostanek za ciljem iz OP EKP za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade znaten. V okviru obveznosti iz 5. člena EED iz leta 2012 je bilo do konca leta 2024 prenovljenih 91.146 m2 oz. samo 31 % ciljne vrednosti za obdobje 2014–2024. Načrtovani letni cilj prenove je bil v obdobju 2014-2024 tako dosežen samo leta 2018, kumulativni cilj pa nikoli.
Definicija
Kazalnik površina energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (programi kohezijske politike). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpustov CO2, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.
Grafi
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
| Kumulativna prenovljena površina stavb [1.000 m2] | Pričakovana vrednost leta 2025 [1.000 m2] | Letne indikativne vrednosti do leta 2020 [1.000 m2] | |
|---|---|---|---|
| 2011 | 0 | ||
| 2012 | 58,83 | 63,27 | |
| 2013 | 513,29 | 301,04 | |
| 2014 | 952,67 | 538,82 | |
| 2015 | 1241,73 | 776,59 | |
| 2016 | 1241,73 | 980,28 | |
| 2017 | 1243,83 | 1183,97 | |
| 2018 | 1488,40 | 1387,66 | |
| 2019 | 1676,65 | 1591,35 | |
| 2020 | 1803,72 | 1795,04 | |
| 2021 | 1917,57 | ||
| 2022 | 2083,14 | ||
| 2023 | 2233,23 | ||
| 2024 | 2351,90 | 2351,90 | |
| 2025 | 2380,74 | ||
| 2026 | |||
| 2027 | |||
| 2028 | |||
| 2029 | |||
| 2030 |
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
| Kumulativna prenovljena površina stavb[1.000 m2] | Pričakovana vrednost leta 2025[1.000 m2] | Letne indikativne vrednosti do leta 2030[1.000 m2] | |
|---|---|---|---|
| 2021 | 113,86 | 230 | |
| 2022 | 279,43 | 460 | |
| 2023 | 429,51 | 690 | |
| 2024 | 548,18 | 548,18 | 920 |
| 2025 | 577,02 | 1150 | |
| 2026 | 1380 | ||
| 2027 | 1610 | ||
| 2028 | 1840 | ||
| 2029 | 2070 | ||
| 2030 | 2300 |
Cilji
Cilj za leto 2020, zastavljen v OP TGP, se je nanašal na celotni javni sektor. V obdobju 2013-2015 je bilo predvideno, da bo celovito energetsko saniranih dobrih 713.000 m2, v obdobju 2016-2020 pa dober milijon m2 površin javnih stavb. Vrednosti ciljev za vmesna leta za posamezno obdobje so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalnika za leto 2015 oziroma 2020.
Cilji so na tem področju opredeljeni tudi v okviru OP EKP, so pa bili prvotni cilji v okviru 3. spremembe OP EKP iz leta 2018 in 6. spremembe OP EKP iz leta 2021 dvakrat znižani. V skladu z zadnjo spremembo naj bi bilo s projekti, ki se izvajajo s podporo kohezijskih sredstev, tako sedaj najkasneje do leta 2023 skupno energetsko prenovljenih 1,14 milijona m2 uporabne površine stavb celotnega javnega sektorja. V OP EKP je opredeljen tudi poseben cilj za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade, ki, skladno z zadnjo spremembo, sedaj znaša skupno 114.404 m2 celovito energetsko prenovljenih površin do leta 2023.
Ciljna vrednost kazalnika za leto 2030 izhaja iz Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050), kjer je načrtovano, da bo v obdobju do leta 2030 energetsko prenovljenih 2,3 milijona m2 javnih stavb oz. v povprečju 230.000 m2 letno, kakor smo privzeli tudi za indikativne letne vrednosti v tem kazalniku. To je približno skladno tudi z oceno novih ciljev v okviru 6. člena EED, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Spodbujanje energetske prenove javnih stavb je vključeno tudi v Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (PEKP)[1], kjer pa za leto 2029 cilji na ravni prenovljene tlorisne površine za javni sektor niso opredeljeni.
V okviru tega kazalnika spremljamo tudi doseganje cilja na področju energetske prenove javnih stavb v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti (EED). Obveznost je bila uvedena s 5. členom EED iz leta 2012, v skladu s katerim morajo države članice EU od 1. januarja 2014 dalje vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade, ki se ogrevajo in/ali ohlajajo, ali pa sprejeti alternativne stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi bo doseženo enako izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb. To ob predpostavki, da so vse površine potrebne obnove, pomeni v obdobju 2016-2023 skupno 226.030 m2 površin oz. 28.254 m2 letno[2], kar je več od cilja, zastavljenega v OP EKP. Dejansko se cilj med leti spreminja, in sicer tako zaradi posodobitev evidence stavb ožjega javnega sektorja kot tudi zaradi zmanjševanja površin, potrebnih energetske prenove, zaradi že izvedenih projektov. Z EED iz leta 2023[3] to področje ureja 6. člen, ki obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine razširja iz stavb v lasti in rabi osrednje vlade na celoten javni sektor, pri čemer je treba stavbe prenoviti v vsaj skoraj ničenergijske oziroma ničenergijske. To pomeni, da bo potrebno letno prenoviti bistveno večjo površino kot do zdaj. Novo ciljno vrednost bo sicer mogoče določiti šele oktobra leta 2025, ko mora biti vzpostavljena točna evidenca površine javnih stavb, po prvih ocenah pa naj bi bila okoli 243.000 m2 letno. V okviru OP EKP 2014–2020 je bila primerljiva površina prenovljena samo leta 2018, kar pomeni, da bo za doseganje tega cilja v prihodnje potrebna večja intenzivnost energetske prenove stavb v javnem sektorju
[1] https://evropskasredstva.si/app/uploads/2025/09/sfc2021-PRG-2021SI16FFPR001-3.1-print-to-pdf-s-sklepom-EK.pdf
[2] V izračunu so upoštevani podatki iz evidence stavb v lasti in uporabi ožjega javnega sektorja, stanje na dan 20. 5. 2025, po podatkih Urada za spodbujanje zelenega prehoda.
[3] Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev);
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32023L1791
Komentar
Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko prenovo stavb v javnem sektorju iz Kohezijskega sklada dodeljena leta 2010, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.
Leta 2024 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 118.700 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je 21 % manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015; vrednost iz leta 2024 tako predstavlja samo dobro četrtino vrednosti iz leta 2013, ko je bilo energetsko prenovljene največ površine. Leta 2013 je bilo izvedenih tudi bistveno več projektov, kar 94, leta 2024 pa le 14. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2024 načrtovana energetska prenova 920.000 m2 površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bilo prenovljenih 60 % te vrednosti oz. 548.200 m2. Zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo, bo leta 2025 predvidoma prenovljene še manj površine stavb javnega sektorja kot leta 2024, zato lahko pričakujemo, da se bo zaostanek za načrtovanim v DSEPS 2050 še nekoliko povečal. V obdobju 2012−2024 je bilo sicer v okviru programov kohezijske politike skupno energetsko saniranih 2,35 milijona m2 površin stavb javnega sektorja.
Hkrati s tem kazalnikom je treba upoštevati tudi ugotovitve pri kazalnikih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m2 sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh. Pri projektih, izvedenih v okviru kohezijske politike v obdobju 2017–2024[1], je ta vrednost z 88 kWh prihranka na m2 le malenkost nižja. Največje zmanjšanje rabe končne energije z okoli 170 kWh na m2 izkazujejo projekti energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena, ki se izvajajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V prihodnje je pomembno, da se energetske prenove javnih stavb čim bolj usmerja v celovite prenove, sčasoma pa vedno bolj tudi v prenove v skoraj ničenergijskem standardu.
V okviru projektov, podprtih v okviru OP EKP, vključno s projekti iz NOO in programa React-EU, v okviru katerega poteka energetska prenova stavb zdravstvene infrastrukture posebnega pomena zaradi koronavirusa, je bilo do konca leta 2024 prenovljenih 1,08 milijona m2 površine javnih stavb, kar je nekje na ravni cilja iz OP EKP. Med izvedenimi projekti je tudi 6 projektov energetske prenove stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade. Njihova prenovljena površina znaša 41.757 m2, kar predstavlja samo 36 % cilja iz OP EKP.
Doseganje cilja v skladu s 5. členom EED iz leta 2012
V skladu z osveženo evidenco stavb v lasti in uporabi osrednje vlade iz maja 202546, znaša površina stavb osrednje vlade, ki imajo uporabno tlorisno površino večjo kot 250 m2, 941.790 m2. To pomeni, da je treba letno prenoviti 28.254 m2 površine oz. v obdobju 2014–2024 skupno 310.791 m2, ob predpostavki, da so vse površine potrebne obnove. Dejansko se cilj po letih spreminja, in sicer tako zaradi posodobitev evidence stavb ožjega javnega sektorja kot tudi zaradi zmanjševanja površin, potrebnih energetske prenove, zaradi že izvedenih projektov. Cilj za obdobje 2014–2024, določen ob upoštevanju teh dejavnikov, znaša tako 295.500 m2.
Leta 2024 je bilo prenovljenih 16.709 m2 tlorisne površine, kar pomeni 2 % namesto 3 % letne prenove. Skupno je bilo do vključno leta 2024 prenovljenih 91.146 m2 površine, kar je le 31 % ciljne vrednosti za to obdobje. V opazovanem obdobju je bil načrtovani letni cilj prenove dosežen samo leta 2018, kumulativni pa nikoli. Za energetsko prenovo javnih stavb so bila v tem obdobju na voljo kohezijska sredstva v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP 2014–2020)[2], v sklopu tega sta bila izvedena tudi projekta leta 2024, a je prenova najslabše, s samo šestimi izvedenimi projekti, potekala ravno v ožjem javnem sektorju. V obdobju 2017–2020 je bilo poleg projektov iz OP EKP izvedenih tudi enajst drugih projektov, pri katerih je šlo za financiranje iz drugih virov oz. lastne investicije Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Ministrstva za obrambo (MORS) in Ministrstva za javno upravo (MJU).
Po podatkih projektne pisarne za energetsko prenovo stavb pri MOPE bo do konca leta 2026 v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) predvidoma prenovljenih še 6.935 m2 površine stavb osrednje vlade. To pomeni, da bo v obdobju 2014–2026 skupno prenovljenih 97.980 m2 površine oz. le 28 % za to obdobje prvotno načrtovane ciljne vrednosti. Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade se v skladu z EED iz leta 2023 in NEPN 2024 širi na celoten javni sektor
[1] Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.
[2] https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Cilji do leta 2020 so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) in Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP). Cilji za obdobje do leta 2030 so določeni z Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050).
- Cilj za prenovo 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade izhaja iz 5. člena Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Z letom 2025 se bo cilj v skladu s 6. členom Direktive (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti in o spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) razširil na celoten javni sektor.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Zbirki podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP EKP, vodita za stavbe širšega javnega sektorja in stavbe ožjega javnega sektorja ter izvedbo pilotnih projektov energetske prenove projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, za stavbe v lasti in rabi občin pa sektor za finančne spodbude, ki oba delujeta v okviru Urada za spodbujanje zelenega prehoda pri Ministrstvu za okolje, podnebje ijn energijo (MOPE). Projektna pisarna je pristojna tudi za zbiranje podatkov o projektih, ki se izvajajo v okviru NOO, zaenkrat pa vodi tudi zbirko podatkov za projekte, ki so bili prenovljeni izven OP EKP, so pa prispevali k izpolnjevanju obveznosti iz 5. člena EED iz leta 2012. Za projekte iz programa React-EU je pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ).
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalnik površina energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju (1.000 m2) predstavlja skupno površino stavb v javnem sektorju, katerih celovita energetska prenova[1] je bila podprta z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Za izračun kazalnika, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
- površina stavb v javnem sektorju (m2), katerih celovita energetska prenova je bila podprta z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Za projekte, podprte v okviru OP ROPI, so upoštevani podatki o ogrevani površini. Za projekte energetske prenove javnih stavb, podprte v okviru ostalih programov kohezijske politike, so uporabljeni podatki o neto tlorisni površini. Podatki se nanašajo na sklenjene pogodbe.
Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Površina energetsko prenovljenih stavb javnega sektorja v okviru programov kohezijske politike |
m2 |
MOPE |
2012–2024 |
po razpisih / |
enkrat letno |
5. 8. 2025 |
ne |
[1] Celovita energetska prenova zajema celovito prenovo ovoja stavbe (toplotna izolacija, zamenjava stavbnega pohištva idr.) in energetskih sistemov.
[2] Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP za obdobje 2014–2020 so dostopna na spletni strani https://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, za obdobje 2021–2027 pa na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/izvajanje/studije-vrednotenja-in-javnomnenjske-raziskave/, vendar v njih za pripravo kazalnikov ni dovolj podatkov.
Opredelitev kazalca:
- Relevantnost kazalca: 3
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 2
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
- MOPE, maj 2025. Poročilo o doseganju ciljev EU glede prenove 3 % javnih stavb ožjega javnega sektorja letno