[PO08] Površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju
Ključno sporočilo
Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2017 znašala že 1,36 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 15 %. Leta 2017 je bilo prenovljenih slabih 99.000 m2 površin, kar je napredek glede na leto 2016, še vedno pa bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Za doseganje cilja v letu 2020 bo treba v obdobju 2018−2020 celovito prenoviti še 145.000 m2 površin javnih stavb letno. Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje emisije CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju.
Definicija
Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi emisije CO2, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.
Grafi
| Ciljne vrednosti kazalca | Pričakovana vrednost kazalca leta 2018 | Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2017 | |
|---|---|---|---|
| 2011 | 0 | ||
| 2012 | 63,27 | 63,27 | |
| 2013 | 301,04 | 522,62 | |
| 2014 | 538,82 | 972,66 | |
| 2015 | 776,59 | 1261,72 | |
| 2016 | 980,28 | 1261,72 | |
| 2017 | 1183,97 | 1360,37 | 1360,37 |
| 2018 | 1387,66 | 1567,22 | |
| 2019 | 1591,35 | ||
| 2020 | 1795,04 |
Cilji
Cilj OP TGP je povečanje površine energetsko saniranih stavb v javnem sektorju, in s tem zmanjšanje rabe energije in emisije CO2, s spodbujanjem celovite energetske prenove v okviru različnih programov. Cilj, zastavljen v OP TGP, se nanaša na celotni javni sektor*1. V obdobju 2013-2015 je bilo predvideno, da bo celovito energetsko saniranih dobrih 713.000 m2 (237.774 m2/leto), v obdobju 2016-2020 pa dober milijon m2 (203.689 m2/leto) površin javnih stavb. Vrednosti ciljev za vmesna leta za posamezno obdobje so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2015 oziroma 2020. Cilji so na tem področju opredeljeni tudi v okviru OP EKP, in sicer naj bi bilo s projekti, ki se izvajajo s podporo kohezijskih sredstev, najkasneje do leta 2023 skupno energetsko prenovljenih 1,27 milijona m2 uporabne površine stavb celotnega javnega sektorja oz. v povprečju 181.600 m2 letno. V OP EKP je opredeljen tudi poseben cilj za energetsko prenov stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade, ki je skupno 127.116 m2 celovito energetsko prenovljenih površin do leta 2023*2. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN URE)*3 pa v skladu s 5. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED)*4 določa, da je potrebno v obdobju 2014−2020 vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade, to pomeni skupno dobrih 164.000 m2 površin oz. 23.500 m2 letno*5, kar je nekoliko več od cilja, zastavljenega v OP TGP.
Opombe :
*1 Skupna površina javnih stavb za leto 2012 – 9.921.481 m2, za leto 2015 – 10.378.508 m2 in za leto 2020 – 10.873.369 m2.
*2 Oba cilja iz OP EKP, 3. Sprememba, 4.1 (https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/programme_2014si16maop001_4_1_sl.pdf)
*3 Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 − 2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)
in Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017−2020 (oboje AN URE) (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)
*4 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi Direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/08/ES in 2006/32/ES, UL L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1, prečiščena različica (2013-07-01)
*5 Doseganje tega cilja se spremlja v okviru spremljanja izvajanja AN–URE 2020.
Komentar
Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju dodeljena leta 2010 iz Kohezijskega sklada, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.
Leta 2017 je bilo energetsko prenovljenih slabih 99.000 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je napredek glede na leto 2016, ko prenov sploh ni bilo, še vedno pa bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec tega leta znašala že 1,36 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 15 %. Da bi dosegli cilj za leto 2020, bi morali v obdobju 2018-2020 vsako leto prenoviti še 145.000 m2 površin.
Po prvih ocenah*1 bo leta 2018 prenovljenih 207.000 m2 površine, skupno do leta 2018 torej 1,57 milijona m2 površin, kar je 13 % nad indikativno letno ciljno vrednostjo. Gibanje vrednosti kazalca bo tako še naprej ostalo ugodno, vendar pa je treba za doseganje sektorskega cilja zmanjšanja emisij TGP iz OP TGP hkrati s tem kazalcem nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje emisije CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m2 sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh, kar je bilo očitno premalo, da bi lahko dosegali zastavljene cilje na področju zmanjševanja rabe energije in emisije CO2. Pri projektih, podprtih v okviru razpisov za sredstva OP EKP v letih 2016 in 2017, zaenkrat kaže, da bo prihranek energije znašal 80 kWh/m2, zato je pričakovati, da se bo razklop med dejansko doseženimi prihranki energije in emisije CO2 in ciljnimi vrednostmi še nekoliko povečal. Za zmanjšanje tega razklopa bi bilo treba energetsko prenovo stavb bolj usmerjati v celovite prenove.
Opomba :
*1 Vključeni so samo razpisi za nepovratna sredstva iz Kohezijskega sklada. Podatki iz pozivov Eko sklada v času priprave poročila še niso bili na razpolago.
