KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom

[ZR05] Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom
State

Ključno sporočilo
Good

Onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom v naseljenih območjih Slovenije ni več nevarna za zdravje ljudi. Tudi kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije ni presežena. Izboljšanje stanja v zadnjem desetletju velja pripisati izvedenim ukrepom v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla.

Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije žveplovega dioksida - SO2 (350 μg/m3), pogostost prekoračitev mejne 24-urne vrednosti koncentracije SO2 (125 μg/m3) ter letno koncentracijo in preseganja kritične letne koncentracije SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3) v Sloveniji v obdobju od leta 1992 dalje.

Mejna koncentracija za varstvo zdravja je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj. Cilj doseganja mejne vrednosti je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma ekosisteme, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost je potrebno doseči v določenem roku, ki ga določa zakonodaja. Ko se cilj doseže, se ne sme več preseči.

Kritična vrednost za varstvo rastlin je koncentracija, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kot so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, ne pa na človeka.

Glavni izvori izpustov SO2 so velike termoelektrarne in toplarne, v nekaterih urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice in individualna kurišča, ki za gorivo uporabljajo premog. SO2 lahko nastaja tudi pri nekaterih proizvodnih procesih v industriji (npr. tovarne celuloze) ter pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo. Zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisljevanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na poškodovanosti gozdov, poljščin in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih. Izpusti SO2 prispevajo k nastanku delcev v ozračju.

Grafi

Slika ZR05-1: Število ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2 (350 μg/m3) v slovenskih krajih (dovoljeno preseganje 24–krat v koledarskem letu)
Opomba:

Opomba k sliki ZR5-1: * meritve so ukinjene 

Prikaži podatke
mestno ozadje Ljubljana Bežigrad Hrastnik Velenje Celje Nova Gorica predmestno ozadje Topolšica Trbovlje Škale podeželsko ozadje Kum mestno-prometni tip Zagorje - Maribor center predmestno-industrijski tip Šoštanj industrijsko-podeželski tip - Zavodnje - Kovk - Vnajnarje Veliki Vrh Graška Gora Ravenska vas Dobovec kmetijsko-podeželski tip Murska Sobota - Rakican dovoljeno preseganje
1993 66 51 82 27 104 0 178 194 162 0 10 10 72 137 7 318 318 208,57 196 315 13 315 248 50 323 0 0 24
1994 18,75 13 24 16 22 0 72 83 61 0 13 13 35,50 71 0 218 218 205,43 233 448 5 246 293 61 152 0 0 24
1995 10,25 16 14 0 11 0 27,50 9 46 0 25 25 11 22 0 131 131 129,43 54 260 7 179 80 149 177 0 0 24
1996 14,25 32 23 2 0 0 21,50 26 17 0 22 22 15,50 31 0 175 175 117,86 90 151 11 200 64 122 187 0 0 24
1997 26 39 58 3 4 0 45 38 52 0 68 68 24 48 0 127 127 241,71 158 486 11 200 107 390 340 0 0 24
1998 12 14 24 6 4 0 40,33 62 14 45 19 19 19 38 0 289 289 210,71 152 262 10 273 102 399 277 0 0 24
1999 16,75 14 40 13 0 0 31,33 33 18 43 23 23 24,50 49 0 249 249 202,86 152 323 9 400 131 178 227 0 0 24
2000 4,50 0 11 6 1 0 27,67 47 12 24 16 16 7,50 15 0 324 324 141,43 96 218 0 279 120 131 146 0 0 24
2001 3,75 0 14 0 1 0 8,33 2 20 3 13 13 12,50 25 0 334 334 108,43 18 159 1 250 17 125 189 0 0 24
2002 8,80 0 43 1 0 0 10,67 13 10 9 0 0 7,50 15 0 228 228 110,29 45 26 0 269 34 249 149 0 0 24
2003 2 0 8 1 1 0 11,33 5 28 1 0 0 16,50 33 0 108 108 128 23 288 0 246 7 193 139 0 0 24
2004 10 0 49 0 1 0 0 0 0 0 6 6 36 72 0 47 47 96,86 1 278 0 90 2 139 168 0 0 24
2005 2,40 0 12 0 0 0 5,67 0 17 0 12 12 8,50 17 0 22 22 70,71 9 94 0 56 2 205 129 0 0 24
2006 0 0 0 0 0 0 0,33 0 1 0 0 0 0 0 0 12 12 5,14 1 3 0 28 0 1 3 0 0 24
2007 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 11 2,14 0 1 0 9 2 0 3 0 0 24
2008 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 1 1 0 0 0 6 0 1 0 0 0 24
2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,83 2 1 0 0 0 1 7 0 0 24
2010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0,14 0 0 0 0 0 1 0 0 0 24
2011 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,29 1 0 0 3 0 3 2 0 0 24
2012 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 1 0 3 0 4 0 0 0 0 0 24
2013 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,57 1 2 0 1 0 0 0 0 0 24
2014 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 24
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 24
2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZR05-2: Število dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 (125 μg/m3) (lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu) 
Opomba:

Opomba k sliki ZR5-2: * meritve so ukinjene

Prikaži podatke
mestno ozadje Ljubljana Bežigrad Hrastnik Velenje Celje Nova Gorica predmestno ozadje Topolšica Trbovlje Škale podeželsko ozadje Kum mestno-prometni tip Zagorje - Maribor center predmestno-industrijski tip Šoštanj industrijsko-podeželski tip - Zavodnje - Kovk - Vnajnarje Veliki Vrh Graška Gora Ravenska vas Dobovec kmetijsko-podeželski tip Murska Sobota - Rakican dovoljeno preseganje
1992 35,50 38 50 4 50 0 44 29 59 0 1 1 41,50 61 22 41 41 31,17 37 36 0 63 27 14 10 0 0 3
1993 23,25 28 28 1 36 0 41,50 30 53 0 0 0 27,50 48 7 37 37 29,29 29 55 0 45 32 11 33 0 0 3
1994 6,25 2 4 1 18 0 18,50 12 25 0 0 0 14,50 28 1 25 25 31,86 34 71 0 37 46 16 19 0 0 3
1995 3,75 3 4 0 8 0 11 1 21 0 2 2 7 14 0 14 14 21,57 11 47 0 26 14 33 20 0 0 3
1996 1 1 3 0 0 0 4 1 7 0 1 1 3 6 0 22 22 18,71 13 19 1 32 13 29 24 0 0 3
1997 2,75 1 4 2 4 0 5 2 8 0 6 6 0 0 0 17 17 37 26 65 0 28 13 80 47 0 0 3
1998 0,25 1 0 0 0 0 5 5 4 6 0 0 2,50 5 0 34 34 39,14 28 48 1 47 18 90 42 0 0 3
1999 0,75 0 2 1 0 0 5,33 6 3 7 1 1 2 4 0 30 30 32 27 53 0 67 17 35 25 0 0 3
2000 0,75 0 1 0 2 0 2 4 1 1 1 1 1,50 3 0 44 44 26,14 18 49 0 41 23 30 22 0 0 3
2001 0,25 0 1 0 0 0 0,67 0 2 0 2 2 1,50 3 0 52 52 17,57 2 38 0 32 1 29 21 0 0 3
2002 1 0 5 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0,50 1 0 29 29 19,14 9 6 0 44 4 55 16 0 0 3
2003 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,50 1 0 9 9 17,57 1 39 0 21 0 47 15 0 0 3
2004 0,80 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 8 0 1 1 13,71 0 50 0 5 0 23 18 0 0 3
2005 0 0 0 0 0 0 0,33 0 1 0 0 0 0,50 1 0 0 0 10,57 1 21 0 4 0 35 13 0 0 3
2006 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0,14 0 0 0 0 0 0 1 0 0 3
2007 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,14 0 0 0 0 0 0 1 0 0 3
2008 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2011 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2012 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2013 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2014 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZR05-3: Letna koncentracija SO2 in preseganja kritične letne koncentracije za zaščito vegetacije (20 μg/m3) 
Opomba:

Opomba k sliki ZR5-3: Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije je aktualna le na neurbanih merilnih mestih, kamor spadajo merilna mesta: Murska Sobota – Rakičan, Iskrba, Veliki Vrh, Zavodnje, Graška Gora, Kovk, Dobovec, Kum, Ravenska vas, Vnajnarje.

Prikaži podatke
mestno ozadje Ljubljana Bežigrad Hrastnik Velenje Celje Nova Gorica predmestno ozadje Topolšica Trbovlje Škale podeželsko ozadje Iskrba Kum mestno-prometni tip Zagorje - Maribor center predmestno-industrijski tip Šoštanj industrijsko-podeželski tip - Zavodnje - Kovk - Vnajnarje Veliki Vrh Graška Gora Ravenska vas Dobovec kmetijsko-podeželski tip Murska Sobota - Rakičan kritična letn. konc. za zaščito vegetacije
1992 44 38 62 19 57 0 61,50 54 69 0 17 0 17 59 71 47 49 49 53,33 51 73 0 71 39 56 30 0 0 20
1993 42,25 45 51 19 54 0 61 51 71 0 13 0 13 51 60 42 48 48 47,17 44 59 0 54 42 34 50 0 0 20
1994 31,50 33 32 12 49 0 40,50 32 49 0 11 0 11 39 48 30 38 38 45,83 46 70 0 49 47 34 29 0 0 20
1995 22 21 29 6 32 0 34 20 48 0 13 0 13 34,50 41 28 29 29 41 26 58 0 49 27 50 36 0 0 20
1996 22,75 33 24 10 24 0 28,50 20 37 0 18 0 18 29 34 24 34 34 37,71 33 35 19 57 28 51 41 0 0 20
1997 24,75 34 27 11 27 0 29 18 40 0 25 0 25 27 31 23 29 29 53,43 42 76 19 53 36 82 66 0 0 20
1998 21,25 27 25 10 23 0 26 20 32 0 16 0 16 22,50 27 18 44 44 49,57 43 55 18 63 32 82 54 0 0 20
1999 16,25 15 21 10 19 0 18,67 17 23 16 14 0 14 19 21 17 42 42 45 42 57 14 72 32 57 41 0 0 20
2000 14,25 10 23 7 17 0 18,33 18 18 19 10 0 10 15,50 18 13 52 52 37,14 31 53 6 56 34 45 35 0 0 20
2001 12 11 17 5 15 0 11,67 11 14 10 18 0 18 14 18 10 51 51 32,14 21 40 7 52 15 51 39 0 0 20
2002 11 9 22 8 10 6 14,67 15 15 14 0 0 0 12 16 8 43 43 32,14 23 10 8 56 21 67 40 5 5 20
2003 8,80 11 8 8 10 7 14,67 16 16 12 0 0 0 15 21 9 24 24 31,29 15 52 10 45 10 59 28 5 5 20
2004 9,40 8 15 6 11 7 7,67 6 9 8 4 0 4 14 20 8 13 13 29,83 8 61 0 30 6 43 31 5 5 20
2005 7 5 10 4 9 7 9,33 5 15 8 6 0 6 10 12 8 11 11 22 12 30 8 33 6 42 23 5 5 20
2006 6,40 4 9 5 7 7 4,67 4 7 3 2,50 1 4 5,50 6 5 8 8 10,43 8 12 4 20 6 17 6 6 6 20
2007 4,80 3 6 3 5 7 3 3 3 3 4 1 7 4 5 3 9 9 8,43 6 9 4 14 5 14 7 5 5 20
2008 4,80 2 5 4 5 8 2,67 2 2 4 5 1 9 3 4 2 6 6 6,71 3 12 3 8 4 9 8 6 6 20
2009 3,80 4 4 2 5 4 4,33 3 5 5 3 1 5 5 0 5 4 4 6 6 8 0 5 3 8 6 0 0 20
2010 3,50 2 4 2 6 0 3,33 3 3 4 4,50 1 8 8 8 0 7 7 5,71 6 8 3 6 2 9 6 0 0 20
2011 4,25 3 5 3 6 0 5,67 3 7 7 2,50 1 4 5 7 3 5 5 6,43 4 11 3 6 2 11 8 0 0 20
2012 5,50 6 5 4 7 0 5,33 3 6 7 3,50 1 6 3 2 4 7 7 6 4 10 3 7 2 9 7 0 0 20
2013 3,75 4 6 1 4 0 4,33 2 4 7 3 1 5 5 5 0 7 7 6 4 10 3 7 2 9 7 0 0 20
2014 3 3 3 3 3 0 4,33 3 4 6 2,50 1 4 5 5 0 5 5 5,14 3 7 6 4 3 7 6 0 0 20
2015 4 4 4 3 5 0 5,33 5 6 5 2,25 0,50 4 3 3 0 4 4 4,57 2 6 4 4 4 6 6 0 0 20
2016 5,25 6 6 3 6 0 5 3 7 5 2,65 0,30 5 5 5 0 2 2 4,43 2 5 3 3 4 6 8 0 0 20

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti koncentracij za žveplov dioksid (SO2) za zaščito zdravja ljudi in vegetacije, ki so v veljavi od 1. 1. 2005 dalje:

  • urna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 350 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 24-krat v koledarskem letu),
  • dnevna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 125 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 3-krat v koledarskem letu),
  • kritična koncentracija za zaščito vegetacije za zimski čas (1. oktober - 31. marec): 20 μg/m3,
  • kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije : 20 μg/m3.

Alarmna vrednost koncentracije za žveplov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 500 µg/m3.

Na urbanih območjih Slovenije, ki so bila nekdaj zaradi množice individualnih kurišč in majhnih kotlovnic ter kurjenja s premogom zelo onesnažena zaradi žveplovega dioksida, po letu 2006 ni več zaslediti preseganja mejnih vrednosti. Deloma je to povezano z nadaljnjim širjenjem daljinskega ogrevanja iz velikih toplarn, s prehajanjem na plinsko ogrevanje in nasploh z ogrevanjem s čistejšimi gorivi, večinoma pa z vgraditvijo razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje in postopno priključitvijo nižjih dimnikov na razžvepljevalno napravo v TE Šoštanj.

Nekoliko višje koncentracije SO2 se občasno še vedno pojavljajo na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje, kadar gre za neposredni prenos dimnih plinov iz termoelektrarn in kadar nastanejo visoke temperaturne inverzije v hladnem delu leta. Vzrok za povišane koncentracije SO2 okrog TE Šoštanj je tudi omejena zmogljivost razžvepljevalne naprave. Višje koncentracije SO2 v Zasavju delno povezujemo tudi z zelo neugodno lego naselij v ozkih, predvsem v zimskem času neprevetrenih dolinah, ko je vpliv izpustov iz individualnih kurišč ter industrije večji. Vpliv izpustov iz TE Trbovlje je bil v višjih legah Zasavja zaznaven, kadar je prišlo do izpada v delovanju razžvepljevalne naprave.

Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3), ki je aktualna na podeželskih merilnih mestih, je bila nazadnje presežena leta 2006 na merilnem mestu Veliki Vrh.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11 in 8/15) in Pravilnik o ocenjevanju  kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Za spremljanje koncentracij žveplovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fluorescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14212:2012.
 

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B), kar pomeni, da merijo koncentracijo SO2 za večji del naselja/ij. Ljubljana ima dve merilni mesti, na katerih se meri onesnaženost zunanjega zraka z SO2 – Ljubljana center (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Ker so izpusti SO2 iz prometa zanemarljivi in ker je za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad, objavljamo podatke za SO2 le za to merilno mesto. Merilno mesto Maribor center (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. Ker promet ni vir SO2, je za to onesnaževalo merilno mesto reprezentativno tudi za širše območje mesta. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)) leži na obrobju centra mesta. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč in dobro odražajo onesnaženost zraka v Zasavju. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.

Med merilna mesta avtomatske mreže TE Šoštanj spadajo postaje Šoštanj (I(S)), Velenje (B(U)), Topolšica (B(S)), Veliki Vrh (BI(R)), Zavodnje (BI(R)), Graška Gora (BI(R)) in Škale (B(S)). Šoštanj leži vzhodno od mesta in je ob jugozahodnem vetru izpostavljeno vplivu izpustov iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Izmerjene koncentracije žveplovega dioksida niso reprezentativne za mestno območje Šoštanja. Merilna mesta v Velenju, Topolšici in Škalah so reprezentativna za območje Velenja ter naselij Topolšica in Škale z bližnjo okolico. Postaje na Velikem Vrhu, na Graški Gori in na Zavodnjah dobro opisujejo stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.
Merilna mreža TE Trbovlje zajema višje ležeče postaje Kovk (BI(R)), Dobovec (BI(R)), Kum (BI(R)) in Ravenska vas (BI(R)). Na vsa ta merilna mesta, ki so reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje, občasno vplivajo izpusti TE Trbovlje.
Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.

 

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.
 

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2, podatki o številu dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 ter podatki o poprečnih letnih koncentracijah SO2 za obdobje 1992-2016. Podatki so izračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.
 

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana
Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo, zato so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
  2. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012.
  9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2013.
  10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2014.
  11. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2015.
  12. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, 2016.
  13. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2017.
  14. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).
  15. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011 in 8/15).

Datum zadnje osvežitve
12.01.2018
Avtor(ji)

Mateja Gjerek, Agencija RS za okolje