KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom

[ZR05] Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom
State

Ključno sporočilo
Good

Onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom v naseljenih območjih ni nevarna za zdravje ljudi. Tudi kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije ni presežena. Izboljšanje stanja v zadnjem desetletju velja pripisati kakovostnejšim gorivom (kvalitetnejši premog, kurilno olje, plin), delovanju razžvepljevalnih naprav v TE Šoštanj in TE Trbovlje, v Zasavju pa tudi vgrajeni čistilni napravi v tovarni Lafarge.

Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije žveplovega dioksida - SO2 (350 μg/m3), pogostost prekoračitev mejne 24-urne vrednosti koncentracije SO2 (125 μg/m3) ter letno koncentracijo in preseganja kritične letne koncentracije SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3) v Sloveniji v obdobju od leta 1992 dalje.

Mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost je potrebno doseči v določenem roku. Ko se doseže, se ne sme preseči. Kritična vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kot so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, vendar ne na človeka.

Glavni izvori izpustov SO2 so velike termoelektrarne in toplarne, v nekaterih urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice in individualna kurišča, ki za gorivo uporabljajo premog. SO2 lahko nastaja tudi pri nekaterih proizvodnih procesih v industriji (npr. tovarne celuloze) ter pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo. Zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisljevanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih. Za SO2 je v veliki meri dokazano, da prispeva k nastanku trdnih delcev v ozračju.

Grafi

Slika ZR05-1: Število ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2 (350 μg/m3) v slovenskih krajih (dovoljeno preseganje znaša 24 ur v koledarskem letu)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2011

Opomba k preglednici ZR5-1: * meritve so ukinjene

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Postaje državne merilne mreže
Ljubljana Bežigrad število ur 80 51 13 16 32 39 14 14 0 0
Maribor - center število ur 41 7 0 0 0 0 0 0 0 0
Celje število ur 94 104 22 11 0 4 4 0 1 1
Trbovlje število ur 249 162 61 46 17 52 14 18 12 20
Zagorje število ur 219 137 71 22 31 48 38 49 15 25
Hrastnik število ur 110 82 24 14 23 58 24 40 11 14
Nova Gorica število ur np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan število ur np np np np np np np np np np
Merilne postaje TE Šoštanj
Velenje število ur 38 27 16 0 2 3 6 13 6 0
Šoštanj število ur 324 318 218 131 175 127 289 249 324 334
Topolšica število ur 209 194 83 9 26 38 62 33 47 2
Veliki Vrh število ur 474 315 246 179 200 200 273 400 279 250
Zavodnje število ur 252 196 233 54 90 158 152 152 96 18
Graška Gora število ur 232 248 293 80 64 107 102 131 120 17
Škale število ur np np np np np np 45 43 24 3
Merilne postaje TE Trbovlje
Kovk število ur 205 315 448 260 151 486 262 323 218 159
Dobovec število ur 64 323 152 177 187 340 277 227 146 189
Kum število ur 18 10 13 25 22 68 19 23 16 13
Ravenska vas število ur 87 50 61 149 122 390 399 178 131 125
Merilne postaje TE-TO Ljubljana
Vnajnarje število ur np 13 5 7 11 11 10 9 0 1
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Postaje državne merilne mreže
Ljubljana Bežigrad število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Maribor - center število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 *
Celje število ur 0 1 1 0 0 0 0 0 0
Trbovlje število ur 10 28 np 17 1 0 0 0 0
Zagorje število ur 15 33 72 17 0 0 2 np 0
Hrastnik število ur 43 8 49 12 0 0 0 0 0
Nova Gorica število ur 0 0 0 0 0 0 0 0 *
Murska Sobota - Rakičan število ur 0 0 0 0 0 0 0 * *
Merilne postaje TE Šoštanj
Velenje število ur 1 1 0 0 0 0 0 0 0
Šoštanj število ur 228 108 47 22 12 11 1 0 1
Topolšica število ur 13 5 0 0 0 0 0 0 0
Veliki Vrh število ur 269 246 90 56 28 9 6 0 0
Zavodnje število ur 45 23 1 9 1 0 0 2 0
Graška Gora število ur 34 7 2 2 0 2 0 0 0
Škale število ur 9 1 0 0 0 0 0 0 0
Merilne postaje TE Trbovlje
Kovk število ur 26 288 278 94 3 1 0 1 0
Dobovec število ur 149 139 168 129 3 3 0 7 0
Kum število ur np np 6 12 0 0 0 0 0
Ravenska vas število ur 249 193 139 205 1 0 1 1 1
Merilne postaje TE-TO Ljubljana
Vnajnarje število ur 0 0 0 0 0 0 0 np 0
Slika ZR05-2: Število dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 (125 μg/m3) (lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar.

Opomba k preglednici ZR5-2: * meritve so ukinjene

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Postaje državne merilne mreže
Ljubljana Bežigrad število dni 38 28 2 3 1 1 1 0 0 0
Maribor-center število dni 22 7 1 0 0 0 0 0 0 0
Celje število dni 50 36 18 8 0 4 0 0 2 0
Trbovlje število dni 59 53 25 21 7 8 4 3 1 2
Hrastnik število dni 50 28 4 4 3 4 0 2 1 1
Zagorje število dni 61 48 28 14 6 0 5 4 3 3
Nova Gorica število dni np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan število dni np np np np np np np np np np
Merilne postaje TE Šoštanj
Velenje število dni 4 1 1 0 0 2 0 1 0 0
Šoštanj število dni 41 37 25 14 22 17 34 30 44 52
Topolšica število dni 29 30 12 1 1 2 5 6 4 0
Veliki Vrh število dni 63 45 37 26 32 28 47 67 41 32
Zavodnje število dni 37 29 34 11 13 26 28 27 18 2
Graška Gora število dni 27 32 46 14 13 13 18 17 23 1
Škale število dni np np np np np np 6 7 1 0
Merilne postaje TE Trbovlje
Kovk število dni 36 55 71 47 19 65 48 53 49 38
Dobovec število dni 10 33 19 20 24 47 42 25 22 21
Kum število dni 1 0 0 2 1 6 0 1 1 2
Ravenska vas število dni 14 11 16 33 29 80 90 35 30 29
Merilne postaje TE-TO Ljubljana
Vnajnarje število dni np 0 0 0 1 0 1 0 0 0
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Postaje državne merilne mreže
Ljubljana Bežigrad število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Maribor-center število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 *
Celje število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Trbovlje število dni 1 0 0 1 0 0 0 0 0
Hrastnik število dni 5 0 4 0 0 0 0 0 0
Zagorje število dni 1 1 8 1 0 0 0 np 0
Nova Gorica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 *
Murska Sobota - Rakičan število dni 0 0 0 0 0 0 0 * *
Merilne postaje TE Šoštanj
Velenje število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Šoštanj število dni 29 9 1 0 1 0 0 0 0
Topolšica število dni 1 0 0 0 0 0 0 0 0
Veliki Vrh število dni 44 21 5 4 0 0 0 0 0
Zavodnje število dni 9 1 0 1 0 0 0 0 0
Graška Gora število dni 4 0 0 0 0 0 0 0 0
Škale število dni 1 0 0 0 0 0 0 0 0
Merilne postaje TE Trbovlje
Kovk število dni 6 39 50 21 0 0 0 0 0
Dobovec število dni 16 15 18 13 1 1 0 0 0
Kum število dni np np 0 0 0 0 0 0 0
Ravenska vas število dni 55 47 23 35 0 0 0 0 0
Merilne postaje TE-TO Ljubljana
Vnajnarje število dni 0 0 0 0 0 0 0 np 0
Slika ZR05-3: Letna koncentracija SO2 in preseganja kritične letne koncentracije za zaščito vegetacije (20 μg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar.

Opomba: Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije je aktualna le na neurbanih merilnih mestih, kamor spadajo merilna mesta: Murska Sobota – Rakičan, Iskrba, Veliki Vrh, Zavodnje, Graška Gora, Kovk, Dobovec, Kum, Ravenska vas, Vnajnarje.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Postaje državne merilne mreže
Ljubljana Bežigrad µg/m3 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11
Maribor-center µg/m3 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10
Celje µg/m3 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15
Trbovlje µg/m3 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14
Hrastnik µg/m3 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17
Zagorje µg/m3 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18
Nova Gorica µg/m3 np np np np np np np np np np
Murska Sobota - Rakičan µg/m3 np np np np np np np np np np
Iskrba µg/m3 np np np np np np np np np np
Merilne postaje TE Šoštanj
Šoštanj µg/m3 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51
Topolšica µg/m3 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11
Veliki Vrh µg/m3 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52
Zavodnje µg/m3 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21
Velenje µg/m3 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5
Graška Gora µg/m3 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15
Škale µg/m3 np np np np np np np 16 19 10
Merilne postaje TE Trbovlje
Kovk µg/m3 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40
Dobovec µg/m3 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39
Kum µg/m3 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18
Ravenska vas µg/m3 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51
Merilne postaje TE-TO Ljubljana
Vnajnarje µg/m3 np np np np 19 19 18 14 6 7
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Postaje državne merilne mreže
Ljubljana Bežigrad µg/m3 9 11 8 5 4 3 2 4 2
Maribor-center µg/m3 8 9 8 8 5 3 2 5 *
Celje µg/m3 10 10 11 9 7 5 5 5 6
Trbovlje µg/m3 15 16 9 15 7 3 2 5 3
Hrastnik µg/m3 22 8 15 10 9 6 5 4 4
Zagorje µg/m3 16 21 20 12 6 5 4 8
Nova Gorica µg/m3 6 7 7 7 7 7 8 4 *
Murska Sobota - Rakičan µg/m3 5 5 5 5 6 5 6 np *
Iskrba µg/m3 np np np np 1 1 1 1 1
Merilne postaje TE Šoštanj
Šoštanj µg/m3 43 24 13 11 8 9 6 4 7
Topolšica µg/m3 15 16 6 5 4 3 2 3 3
Veliki Vrh µg/m3 56 45 30 33 20 14 8 5 6
Zavodnje µg/m3 23 15 8 12 8 6 3 6 6
Velenje µg/m3 8 8 6 4 5 3 4 2 2
Graška Gora µg/m3 21 10 6 6 6 5 4 3 2
Škale µg/m3 14 12 8 8 3 3 4 5 4
Merilne postaje TE Trbovlje
Kovk µg/m3 10 52 61 30 12 9 12 8 8
Dobovec µg/m3 40 28 31 23 6 7 8 6 6
Kum µg/m3 4 6 4 7 9 5 8
Ravenska vas µg/m3 67 59 43 42 17 14 9 8 9
Merilne postaje TE-TO Ljubljana
Vnajnarje µg/m3 8 10 np 8 4 4 3 np 3

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti koncentracij za žveplov dioksid (SO2) za zaščito zdravja ljudi in vegetacije, ki so v veljavi od 1. 1. 2005 dalje:
- urna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 350 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 24-krat v koledarskem letu),
- dnevna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 125 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 3-krat v koledarskem letu),
- kritična koncentracija za zaščito vegetacije za zimski čas (1. oktober - 31. marec): 20 μg/m3,
- kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije : 20 μg/m3.

Alarmna vrednost koncentracije za žveplov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 500 µg/m3.

Na urbanih območjih Slovenije, ki so bila nekdaj zaradi množice individualnih kurišč in majhnih kotlovnic ter kurjenja s premogom zelo onesnažena z žveplovim dioksidom, po letu 2006 ni več zaslediti preseganja mejnih vrednosti. Deloma je to povezano z nadaljnjim širjenjem ogrevanja iz velikih toplarn, s prehajanjem na plinsko ogrevanje in nasploh z ogrevanjem s čistejšimi gorivi, večinoma pa z vgraditvijo razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje in postopno priključitvijo nižjih dimnikov na razžvepljevalno napravo v TE Šoštanj.

Nekoliko višje koncentracije SO2 se občasno še vedno pojavljajo na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje, kadar gre za sta neposredni prenos dimnih plinov iz termoelektrarn in kadar nastanejo visoke temperaturne inverzije v hladnem delu leta.Vzrok za povišane koncentracije SO2 okrog TE Šoštanj je omejena zmogljivost razžvepljevalne naprave . Višje koncentracije SO2 v Zasavju delno povezujemo tudi z geografsko zelo neugodno lego, ki je vzrok za pojav temperaturnih inverzij zlasti pozimi, ko je vpliv izpustov iz individualnih kurišč ter industrije večji . Vpliv izpustov iz TE Trbovlje je v višjih legah Zasavja zaznaven, kadar pride do izpada v delovanju razžvepljevalne naprave.

V letu 2010 sta bili izmerjeni najvišja urna in najvišja dnevna koncentracija SO2 - 1357 in 85 μg/m3 6.decembra na merilnem mestu Šoštanj (urna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 350 μg/m3 in dnevna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 125 μg/m3 ).To merilno mesto, ki sicer zaradi svoje lege ni reprezentativno za samo mesto Šoštanj, pride zaradi reliefnih značilnosti pod vpliv dimnih plinov TE Šoštanj ob jugozahodem vetru.

Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3), ki je aktualna na podeželskih merilnih mestih, je bila nazadnje presežena leta 2006 na merilnem mestu Veliki Vrh v merilni mreži TE Šoštanj.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 127/03, 36/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje in zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana, katerih meritve izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v Ljubljani.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje in Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana.
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.

Za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fluorescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14212:2005.

V letu 2009 so bile ukinjene meritve SO2 na merilnem mestu Rakičan pri Murski Soboti, v letu 2010 pa še na merilnih mestih Maribor center in Nova Gorica, ker so bile izmerjene koncentracije v zadnjih petih letih pod spodnjim ocenjevalnim pragom. V primerih, ko se stanje onesnaženosti ne spreminja, onesnaženost pa je pod predpisano mejno vrednostjo, lahko v skladu z zakonodajo za oceno stanja zadoščajo modelski izračuni in strokovne ocene.
Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B), kar pomeni, da merijo koncentracijo SO2 za večji del naselja/ij. Ljubljana ima dve merilni mesti, na katerih se meri onesnaženost zunanjega zraka z SO2 – Ljubljana center (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Ker so izpusti SO2 iz prometa zanemarljivi in ker je za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad, objavljamo podatke za SO2 le za to merilno mesto. Merilno mesto Maribor center (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. Ker promet ni vir SO2, je za to onesnaževalo merilno mesto reprezentativno tudi za širše območje mesta. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)) leži na obrobju centra mesta. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč in dobro odražajo onesnaženost zraka v Zasavju. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.
Med merilna mesta avtomatske mreže TE Šoštanj spadajo postaje Šoštanj (I(S)), Velenje (B(U)), Topolšica (B(S)), Veliki Vrh (BI(R)), Zavodnje (BI(R)), Graška Gora (BI(R)) in Škale (B(S)). Šoštanj leži vzhodno od mesta in je ob jugozahodnem vetru izpostavljeno vplivu izpustov iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Izmerjene koncentracije žveplovega dioksida niso reprezentativne za mestno območje Šoštanja. Merilna mesta v Velenju, Topolšici in Škalah so reprezentativna za območje Velenja ter naselij Topolšica in Škale z bližnjo okolico. Postaje na Velikem Vrhu, na Graški Gori in na Zavodnjah dobro opisujejo stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.
Merilna mreža TE Trbovlje zajema višje ležeče postaje Kovk (BI(R)), Dobovec (BI(R)), Kum (BI(R)) in Ravenska vas (BI(R)). Na vsa ta merilna mesta, ki so reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje, občasno vplivajo izpusti TE Trbovlje.
Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.
Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2, podatki o številu dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 ter podatki o poprečnih letnih koncentracijah SO2 za obdobje 1992-2010. Podatki so izračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo, zato so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
- Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
- Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
- Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
- Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009. -
Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
-
Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
15.07.2011
Avtor(ji)

Andrej Šegula, Mirjana Plantan, Agencija RS za okolje