V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2022). Ta površina se med leti 2000 in 2022 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.
Kmetijska zemljišča predstavljajo osnovni vir za zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev. Prikazani so podatki o površinah njiv na prebivalca Slovenije za obdobje 2000–2022 ter podana primerjava z ostalimi državami Evropske unije za izbrana leta (2000, 2010, 2022). Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.
SURS, Eurostat; preračuni KIS, 2024
Slovenija [ha] | EU–27 [ha] | |
---|---|---|
2000 | 0,09 | 0,25 |
2001 | 0,09 | 0,25 |
2002 | 0,08 | 0,24 |
2003 | 0,09 | 0,24 |
2004 | 0,09 | 0,24 |
2005 | 0,09 | 0,23 |
2006 | 0,09 | 0,19 |
2007 | 0,09 | 0,23 |
2008 | 0,09 | 0,23 |
2009 | 0,09 | 0,17 |
2010 | 0,08 | 0,23 |
2011 | 0,08 | 0,23 |
2012 | 0,08 | 0,23 |
2013 | 0,08 | 0,23 |
2014 | 0,08 | 0,23 |
2015 | 0,08 | 0,23 |
2016 | 0,08 | 0,22 |
2017 | 0,08 | 0,22 |
2018 | 0,08 | 0,22 |
2019 | 0,08 | 0,22 |
2020 | 0,08 | 0,22 |
2021 | 0,08 | 0,22 |
2022 | 0,08 | 0,22 |
Eurostat; preračuni KIS, 2024
2000 [ha] | 2010 [ha] | 2022 [ha] | |
---|---|---|---|
Malta | 0,02 | 0,02 | 0,01 |
Nizozemska | 0,06 | 0,06 | 0,06 |
Belgija | 0,08 | 0,08 | 0,07 |
Slovenija | 0,09 | 0,08 | 0,08 |
Irska | 0,28 | 0,10 | 0,09 |
Portugalska | 0,17 | 0,11 | 0,09 |
Luksemburg | 0,16 | 0,12 | 0,10 |
Ciper | 0,13 | 0,10 | 0,10 |
Italija | 0,15 | 0,12 | 0,12 |
Nemčija | 0,14 | 0,14 | 0,14 |
Avstrija | 0,17 | 0,16 | 0,15 |
Grčija | 0,20 | 0,17 | 0,17 |
Hrvaška | 0,19 | 0,21 | 0,22 |
Češka | 0,30 | 0,24 | 0,24 |
Slovaška | 0,27 | 0,25 | 0,24 |
Švedska | 0,29 | 0,28 | 0,24 |
Španija | 0,33 | 0,27 | 0,25 |
Francija | 0,30 | 0,29 | 0,25 |
Poljska | 0,37 | 0,29 | 0,30 |
Finska | 0,42 | 0,42 | 0,40 |
Danska | 0,46 | 0,44 | 0,41 |
Madžarska | 0,44 | 0,43 | 0,43 |
Romunija | 0,42 | 0,45 | 0,43 |
Bolgarija | 0,42 | 0,43 | 0,53 |
Estonija | 0,60 | 0,48 | 0,53 |
Latvija | 0,41 | 0,55 | 0,69 |
Litva | 0,48 | 0,68 | 0,82 |
EU–27 | 0,25 | 0,23 | 0,22 |
Eurostat; preračuni KIS, 2024
2000 [ha] | 2010 [ha] | 2020 [ha] | |
---|---|---|---|
Malta | 0 | 0,96 | 1,13 |
Slovenija | 2,19 | 2,88 | 3,42 |
Romunija | 0 | 3,01 | 4,26 |
Ciper | 0 | 5,35 | 6,24 |
Grčija | 4,56 | 5,49 | 6,70 |
Portugalska | 5,61 | 5,80 | 6,03 |
Hrvaška | 0 | 4,81 | 8,50 |
Poljska | 0 | 7,99 | 10,01 |
Italija | 5,94 | 8,46 | 9,97 |
Bolgarija | 0 | 12,46 | 42,87 |
Litva | 0 | 11,51 | 18,60 |
Madžarska | 6,31 | 11,96 | 26,04 |
Avstrija | 11,15 | 16,40 | 21,88 |
Irska | 15,21 | 15,35 | 21,19 |
Nizozemska | 14,44 | 21,18 | 25,22 |
Španija | 18,63 | 24,35 | 27,45 |
Latvija | 7,32 | 19,86 | 26,77 |
Belgija | 17,91 | 24,13 | 27,62 |
Švedska | 33,99 | 38,16 | 45,26 |
Luksemburg | 29,51 | 39,49 | 45,48 |
Finska | 27,25 | 35,74 | 49,83 |
Nemčija | 33,16 | 51,66 | 60,25 |
Francija | 0 | 51,55 | 58,95 |
Estonija | 0 | 49,42 | 90,22 |
Slovaška | 28,12 | 70,27 | 104,77 |
Danska | 44,70 | 64,74 | 78,56 |
Češka | 0 | 167,83 | 142,09 |
EU–27 | 13,28 | 12,19 | 16,09 |
Eurostat; preračuni KIS, 2024
Njive [%] | Trajni nasadi [%] | Trajno travinje [%] | Vrtovi [%] | |
---|---|---|---|---|
Irska | 24,59 | 75,38 | 0,04 | 0 |
Portugalska | 26,15 | 51,73 | 21,71 | 0,41 |
Slovenija | 35,80 | 57,84 | 5,85 | 0,52 |
Grčija | 38,35 | 40,05 | 21,44 | 0,16 |
Luksemburg | 47,15 | 51,65 | 1,19 | 0,01 |
Španija | 48,99 | 31,50 | 19,47 | 0,01 |
Avstrija | 50,83 | 46,49 | 2,60 | 0,08 |
Hrvaška | 58,98 | 35,84 | 5,04 | 0,11 |
Italija | 57,47 | 25,02 | 17,38 | 0,11 |
Nizozemska | 55,46 | 42,49 | 2,05 | 0 |
Romunija | 67,15 | 29,17 | 2,69 | 0,98 |
Belgija | 63,54 | 34,80 | 1,65 | 0 |
Latvija | 67,72 | 31,80 | 0,38 | 0,10 |
Francija | 62,27 | 33,95 | 3,77 | 0,01 |
Estonija | 71,04 | 28,47 | 0,42 | 0,07 |
Nemčija | 70,29 | 28,50 | 1,19 | 0,02 |
Slovaška | 71,15 | 27,89 | 0,94 | 0,02 |
Češka | 70,91 | 28 | 1,03 | 0 |
Bolgarija | 72,71 | 25,04 | 2,21 | 0,04 |
Litva | 76,76 | 22,31 | 0,92 | 0 |
Poljska | 75,40 | 21,88 | 2,56 | 0,15 |
Ciper | 76,22 | 1,68 | 21,95 | 0,12 |
Malta | 79,39 | 0 | 9,69 | 10,92 |
Madžarska | 81,84 | 14,88 | 3,21 | 0,06 |
Švedska | 84,44 | 15,42 | 0,14 | 0 |
Danska | 90,25 | 8,66 | 1,09 | 0 |
Finska | 98,86 | 0,98 | 0,16 | 0 |
EU–27 | 62,32 | 30,47 | 7,08 | 0,13 |
V Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je zapisano:
Površina njiv v Sloveniji se med leti 2000 in 2022 ni bistveno spremenila. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o rabi kmetijskih zemljišč, je bilo v Sloveniji v letu 2022 nekaj več kot 176 tisoč hektarov njiv, kar je 3 % več kot v letu 2000. V Sloveniji je v letu 2020 živelo skoraj dva milijona sto tisoč ljudi, kar je 108 tisoč oziroma okoli 5 % več kot leta 2000.
V letu 2000 je povprečna površina njiv na prebivalca zanašala zgolj nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) in se v celotnem obravnavanem obdobju 2000–2022 praktično ni spremenila.
V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske Unije se Slovenija uvršča v krog držav z najmanjšo površino njiv na prebivalca (v 2022: Malta–1 ar/prebivalca, Nizozemska–6 arov/prebivalca in Belgija–7 arov/prebivalca). V letu 2022 so največjo površino njiv na prebivalca imele baltske države: Litva–82 arov/prebivalca, Latvija–72 arov/prebivalca in Estonija–53 arov/prebivalca.
V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2022 površina njiv na prebivalca v Litvi in Latviji povečala za okoli 70 %. V obravnavanem obdobju 2000-2022 je največji padec površine njiv na prebivalca zabeležila Irska. V letu 2022 so na Irskem obdelovali le 9 arov njiv na prebivalca, kar je več kot dve tretjini manj kot v letu 2000, ko so imeli 28 arov na prebivalca.
Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2020 v strukturi rabe kmetijskih zemljišč v uporabi v EU–27 v povprečju obsegajo njive 62 %, travniki in pašniki 30 %, trajni nasadi 7 % in vrtovi 0,1 %. Deleži posameznih vrst rabe se pomembno razlikujejo med državami članicami EU. Slovenija sodi skupaj z Irsko in Portugalsko v krog držav, ki imajo najmanjši delež njiv. Največji delež njiv v strukturi rabe kmetijskih zemljišč pa imajo v skandinavskih državah (Finska, Švedska, Danska), kjer znaša delež njiv 84 % in več.
Razlike se kažejo tudi v povprečni površini posameznih rab na kmetijsko gospodarstvo. Leta 2020 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–27 obdelovalo 16,1 ha njiv, 3,2 ha trajnih nasadov in 12,3 ha trajnega travinja. V Sloveniji povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje skoraj petkrat manjšo površino njiv (3,4 ha njiv/kmetijsko gospodarstvo). To Slovenijo uvršča skupaj z Malto in Romunijo med države z najmanjšo povprečno površino njiv na kmetijsko gospodarstvo v EU–27. Največjo površino njiv na kmetijsko gospodarstvo imajo na Češkem, kjer obdelujejo kar 142,1 ha njiv.
Cilji in pravna podlaga
Cilji povzeti po:
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov. Njive so površine, ki jih najmanj na pet let preorjemo in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča.
https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7808
Podatki o številu se zbirajo v podatkovno bazi SiStat: Prebivalstvo - Število in sestava prebivalstva -
Osnovni podatki o prebivalstvu, kjer se objavljajo absolutni podatki na ravni Slovenije in tudi na ravni nižjih prostorskih enot.
Podatki o številu kmetijskih gospodarstev in rabi kmetijskih zemljišč se zbirajo v okviru statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev (vzorčna raziskovanja med dvema popisoma) oziroma Popis kmetijstva (vsakih deset let).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za Slovenijo so povzeti iz spletne strani SURS Si-stat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.
Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje). Izračunan je kot delež in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi. Ti podatki so povzeti iz spletne strani Eurostat.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Površina njiv |
ha |
SURS - SiStat: Tabela 1502401S: Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno |
2000–2022 |
Končni podatki za prejšnje leto: v tekočem letu. |
Letno |
1. 10. 2024 |
Da |
Prebivalstvo – 1. januar |
število |
SURS - SiStat: Tabela H129S: Prebivalstvo, naravno in selitveno gibanje, Slovenija, letno |
2000–2022 |
Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom. |
dvakrat letno |
1.10.2024 |
Da |
2022 |
Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom. |
dvakrat letno |
1.10.2024 |
Da |
|||
Raba kmetijskih zemljišč v Sloveniji |
% |
SURS- SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/15P9101S.PX
|
2000, 2010, 2020 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013 2016, 2020) |
Ob popisu |
2.10.2024 |
Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. Nekateri podatki se razlikujejo odpodatkov, objavljenih v okviru celotne rastlinske pridelave za določeno leto, ker so bili dopolnjeni s podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov. |
Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji |
% |
SURS- SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1516502S.px |
2000, 2010, 2020 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013 2016, 2020) |
Ob popisu |
2.10.2024 |
Da, podatki so primerljivi. Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice. |
Opredelitev kazalca:
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:
Metapodatki – statistični podatki o rastlinski pridelavi (Crop Production Statistics:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cp_esms.htm):
Podatki o rabi njivskih površin v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali NUTS 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.
Metapodatki – prebivalstvo (Population:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/demo_pop_esms.htm):
Podatke o številu prebivalcev na Eurostat posredujejo države članice. Priporočena opredelitev je običajno prebivajoče prebivalstvo“ in predstavlja število prebivalcev določenega območja na dan 1. januarja zadevnega leta (ali v nekaterih primerih 31. decembra prejšnjega leta). Vendar pa lahko prebivalstvo, ki ga države posredujejo, temelji bodisi na podatkih zadnjega popisa, prilagojenih s komponentami sprememb prebivalstva, proizvedenih od zadnjega popisa, bodisi na podlagi registrov prebivalstva.
Metapodatki – statistični podatki o Strukturi kmetijskih gospodarstev (Farm Structure Survey:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ef_esms.htm):
Popis kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje s katerim se po enaki metodologiji v vseh državah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in razvojnih trendih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za države članice Evropske unije so povzeti iz spletne strani Eurostat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.
Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.
Prikazana je tudi povprečna površina njiv na kmetijsko gospodarstvo v državah EU-27, ki je izračunana kot količnik med površino njiv in številom kmetijskih gospodarstev v letih 2000–2010 in 2020.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Površina njiv v državah članicah EU |
ha |
Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/apro_cpsh1/default/table?lang=en
|
2000-2022 |
Tekom tekočega leta za prejšnje leto. |
enkrat letno |
1.10.2024 |
Da, podatki so primerljivi. Za Slovenijo je v preračunih uporabljen podatek iz SI- Stat baze, ker v podatkovni bazi Eurostat prihaja v letih 2000 in 2005 do manjših razlik. |
Prebivalstvo v državah članicah EU – 1. januar |
število |
Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/demo_pjan/default/table?lang=en
|
2000–2022 |
Predvidoma marca do aprila tekočega leta za prejšnje leto. |
enkrat letno |
1.10.2024 |
Da podatki za Slovenijo so primerljivi s podatkovno bazo SI-stat. Izjema je podatek o številu prebivalcev v letu 2008, kjer prihaja do majhnih razlik zaradi spremembe metodologije. Za Slovenijo je uporabljen v preračunih podatek iz SI-stat baze. |
Raba kmetijskih zemljišč v državah članicah EU |
% |
Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ef_lus_main/default/table?lang=en
|
2000, 2010, 2020 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2020) |
Ob popisu |
1.10.2024 |
Podatki so primerljivi in se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. |
Število kmetijskih gospodarstev v državah članicah EU |
število |
|
2000, 2010, 2020 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016, 2020) |
Ob popisu |
1.10.2024 |
Da, podatki so primerljivi. Nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice. |