[KM27] Kmetijska zemljišča - površina njiv na prebivalca
Ključno sporočilo
V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je več kot dva krat manj kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Ta površina se med leti 2000 in 2016 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija uspešno ohranja svoj pridelovalni potencial.
Definicija
Kmetijska zemljišča predstavljajo osnovni vir za zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.
Grafi
Preračuni KIS
| Slovenija [ha] | EU 28 [ha] | |
|---|---|---|
| 2000 | 0,09 | 0,22 |
| 2001 | 0,09 | 0,22 |
| 2002 | 0,08 | 0,21 |
| 2003 | 0,09 | 0,21 |
| 2004 | 0,09 | 0,21 |
| 2005 | 0,09 | 0,20 |
| 2006 | 0,09 | 0,21 |
| 2007 | 0,09 | 0,20 |
| 2008 | 0,09 | 0,20 |
| 2009 | 0,09 | 0,20 |
| 2010 | 0,08 | 0,20 |
| 2011 | 0,08 | 0,20 |
| 2012 | 0,08 | 0,20 |
| 2013 | 0,08 | 0,20 |
| 2014 | 0,08 | 0,20 |
| 2015 | 0,08 | 0,20 |
| 2016 | 0,08 | 0,20 |
Preračuni KIS
| 2000 [ha] | 2010 [ha] | 2016 [ha] | |
|---|---|---|---|
| Malta | 0,02 | 0,02 | 0,02 |
| Nizozemska | 0,06 | 0,06 | 0,06 |
| Belgija | 0,08 | 0,08 | 0,08 |
| Slovenija | 0,09 | 0,08 | 0,08 |
| Velika Britanija | 0,11 | 0,10 | 0,09 |
| Irska | 0,28 | 0,10 | 0,09 |
| Portugalska | 0,17 | 0,11 | 0,09 |
| Ciper | 0,13 | 0,10 | 0,10 |
| Luksemburg | 0,16 | 0,12 | 0,11 |
| Italija | 0,15 | 0,12 | 0,11 |
| Nemčija | 0,14 | 0,14 | 0,14 |
| Avstrija | 0,17 | 0,16 | 0,15 |
| Grčija | 0,20 | 0,17 | 0,19 |
| Hrvaška | 0,19 | 0,21 | 0,21 |
| Češka | 0,30 | 0,24 | 0,24 |
| Slovaška | 0,27 | 0,25 | 0,25 |
| Švedska | 0,29 | 0,28 | 0,26 |
| Španija | 0,33 | 0,27 | 0,27 |
| Francija | 0,30 | 0,29 | 0,28 |
| Poljska | 0,37 | 0,29 | 0,28 |
| Finska | 0,42 | 0,42 | 0,41 |
| Danska | 0,46 | 0,44 | 0,42 |
| Romunija | 0,42 | 0,45 | 0,43 |
| Madžarska | 0,44 | 0,43 | 0,44 |
| Bolgarija | 0,42 | 0,43 | 0,49 |
| Estonija | 0,60 | 0,48 | 0,52 |
| Latvija | 0,41 | 0,55 | 0,65 |
| Litva | 0,48 | 0,68 | 0,74 |
| Evropska unija | 0,22 | 0,20 | 0,20 |
Cilji
V Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 -»Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), je eden od strateških ciljev Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin.
V Strategiji za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva pa je opredeljeno, da je osnovna naloga kmetijstva proizvodnja varne in kakovostne hrane, za kar pa je pomembno ohranjati tako kakovost tal in voda kot tudi kakovost ter predvsem obseg najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so naravna dobrina, pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja in voda, vplivajo pa tudi na podobo kulturne krajine, njene estetske in naravne vrednosti ter nenazadnje na poseljenost podeželja.
V Strategiji so opredeljeni operativni cilji za ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč:
- varstvo najboljših kmetijskih zemljišč pred trajnim spreminjanjem namenske rabe in izboljšanje
proizvodnega potenciala zemljišč,
- izboljšanje posestne in velikostne strukture kmetij,
- usmerjanje kmetijskih zemljišč prednostno tistim, ki jih bodo sami obdelovali,
- varovanje kmetijskih zemljišč pred degradacijo, onesnaženjem in nesmotrno rabo,
- preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč,
- zgradnja novih in tehnološke posodobitve obstoječih namakalnih sistemov.
Ključni cilj, zapisan v Strategiji je, da se do leta 2020 zagotovi 350.000 hektarov trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
Komentar
Površina njiv v Sloveniji se med leti 2000 in 2016 ni bistveno spremenila. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o rabi kmetijskih zemljišč je bilo v Sloveniji v letu 2016 skoraj 174 tisoč hektarov njiv, kar je dober odstotek manj kot v letu 2000. V Sloveniji je v letu 2016 živelo nekaj več kot dva milijona ljudi, kar je 76 tisoč, oziroma skoraj štiri odstotke več kot let 2000.
V letu 2000 je povprečna površina njiv in vrtov na prebivalca zanašala zgolj nekaj več kot 8 arov in se v obdobju 2000–2016 praktično ni spremenila.
V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske Unije spada Slovenija v krog držav z najmanjšo površino njiv na prebivalca. V letu 2016 je največjo površino njiv na prebivalca imela Litva (74 arov/prebivalca) in Latvija (65 arov/prebivalca).V primerjavi z letom 2000 se je površina njiv na prebivalca v Litvi povečala za 55 %, v Latviji pa kar za 61 %. V obravnavanem obdobju sta največji padec zabeležili Irska in Portugalska. V letu 2016 so na Irskem obdelovali le 8 arov njiv na prebivalca, kar je dve tretjini manj kot v letu 2000, ko so imeli 28 arov na prebivalca.
Metodologija
Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (ReSURSKŽ) in Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.
Podatek za površino njiv in vrtov se zbira v okviru podatkov o rabi kmetijskih zemljišč v uporabi. To so kmetijska zemljišča, ki se v določenem letu uporabljajo za pridelovanje kmetijskih rastlin. Njive so zemljišča, ki so najmanj na pet let preorane in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali pa bodo posejane šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča. Podatki o rabi zemljišč so na voljo za obdobje 1991-2017.
- Prednosti in slabosti kazalca: Pri izračunu kazalca smo upoštevali podatke o površini njiv in vrtov in številu prebivalstva v obdobju 2000–2017.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki o številu prebivalcev se zbirajo z raziskovanjem »Sestava prebivalstva«, ki se pridobijo s pomočjo administrativnih zbirk (Centralnega registra prebivalstva). Podatki o številu prebivalcev so na voljo za obdobje od 1922–2017.
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) predstavljajo površino, ki se uporablja za kmetovanje. KZU vključujejo naslednje kategorije zemljišč: njive, trajni travniki, trajni nasadi, druga kmetijska zemljišča, kot so vrtovi. Med KZU ne spadajo neobdelana kmetijska zemljišča, gozdovi, pozidana zemljišča, dvorišča, poti, ribniki itd. Ta kazalnik uporablja pojem "osnovna površina", ki pomeni površino zemljišča.
- V primeru enoletnih poljščin, osnovna površina ustreza posejanemu območju.
- v primeru trajnih nasadov, predstavlja celotno zasajeno površino.
- v primeru zaporednih posevkov predstavlja glavni posevek, ki je zasedel parcelo v tem letu.
- Pri hkratnih pridelkih, predstavlja ustrezno površino posameznih posevkov.
Število prebivalcev držav Evropske unije na sliki KM27-1 in KM27-2 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)).
Eurostat predstavlja podatke o prebivalstvu, ki ga pošiljajo države članice EU–28. Priporočena opredelitev je "običajno prebivališče" in predstavlja število prebivalcev 1. januarja (ali v nekaterih primerih na 31. december preteklega leta) v zadevnem letu na določenem območju. Število prebivalcev, ki ga pošiljajo države članice je lahko na podlagi podatkov iz zadnjega popisa prebivalstva ali na podlagi registrov prebivalstva.
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o površini njiv in številu prebivalcev, ki jih države EU-28 poročajo Eurostatu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Uspešnost varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoj za samooskrbo – Revizijsko poročilo