Kazalec zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prikazuje dosežene nove letne prihranke energije v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance in alternativnega ukrepa v skladu z 8. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED) in Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). V shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije so v skladu z Zakonom o energetski učinkovitosti (ZURE) kot zavezanci vključeni dobavitelji električne energije, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, ki dobavijo letno več kot 100 MWh energije. Alternativni ukrep iz NEPN 2020 je program spodbud, ki jih za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE) namenja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad). Z NEPN 2024 se alternativni ukrep razširja tudi na izvajanje programov Borzena in drugih programov spodbujanja URE iz javnih virov financiranja. Doseženo zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prispeva tudi k zmanjšanju izpustov CO₂ in tako ni pomembno samo zaradi doseganja ciljev iz EED in NEPN, ampak tudi z vidika zagotavljanja prehoda v nizkoogljično družbo.

Novi prihranki energije, doseženi v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti, so leta 2022 znašali 701 GWh in so bili 14,8 % višji kot leto prej. 55 % oz. 389 GWh prihranka energije je bilo doseženega s spodbudami Eko sklada, preostalih 45 % oz. 312 GWh pa v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Ciljna vrednost iz NEPN za to leto je bila presežena za 53 %. Zmanjšanje izpustov CO₂ je ocenjeno na 226,3 kt CO₂.

Leta 2023 so se novi prihranki v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti glede na predhodno leto povečali za dobrih 100 %, in sicer zaradi izvedbe velikega projekta izgradnje plinsko parne enote toplarne v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance^*1. Znašali so 1.445 GWh, od tega 65 % oz. 933 GWh predstavljajo prihranki, doseženi s programi dobaviteljev energije, preostalih 35 % oz. 512 GWh pa prihranki, ki so posledica izvajanja programov Eko sklada. Od ciljne vrednosti za leto 2023 so bili novi prihranki višji za več kot 200 %. Zmanjšanje izpustov CO₂ je ocenjeno na 372,0 kt CO₂.

Skupni letni prihranki so leta 2023 znašali 2.756 GWh, kumulativni prihranki v obdobju 2021–2023 pa 4.677 GWh. S tem so bili preseženi tako potrebni skupni letni prihranki za leto 2023 (za 100 %), kot tudi potrebni kumulativni prihranki za obdobje 2021–2023 (za 70 %). Obe ciljni vrednosti, ki sta enaki za NEPN 2020 in NEPN 2024, sta bili tako doseženi. Doseženi kumulativni prihranki so pri tem v skladu z NEPN 2020 predstavljali 19 %, v skladu z NEPN 2024 pa 13 % celotnih potrebnih kumulativnih prihrankov za obdobje do leta 2030.

Shema obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance

Obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2021, je leta 2022 znašala 293 GWh. Ciljna vrednost za to leto je bila presežena za 6,5 %. Leta 2023 je obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2022, znašala 313 GWh. Ta cilj je bil zaradi izvedbe velikega projekta izgradnje plinsko parne enote toplarne znatno presežen, za skoraj 200 %. Leta 2022 so se doseženi prihranki glede na leto prej povečali za 19 %, leta 2023 pa za 199 %.

Potem, ko je bil leta 2022 največji delež novih prihrankov dosežen v industriji (38 %), ki so ji sledila gospodinjstva (24 %) in promet (17 %), je bilo leta 2023 največ novih prihrankov doseženih v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije (54 %) in industriji (26 %).

Tabela 2:     Novi letni prihranki energije, doseženi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance po sektorjih v obdobju 2021‒2023^*2

Če iz pregleda izvzamemo veliki projekt izgradnje plinsko parne enote toplarne, je tudi leta 2023 večino, 76 %, doseženega novega letnega prihranka prispevalo 5 ukrepov (Slika 32) – vgradnja sistemov za soproizvodnjo in električno energijo (SPTE; 37 %), dodajanje aditiva pogonskemu gorivu (11 %), vgradnja naprednih merilnih sistemov (11 %), samooskrba z električno energijo (9 %) in sklop različnih ukrepov, katerih doseženi prihranki se izkazujejo z energetskimi pregledi^*3 (8 %). Tudi leto prej so ti isti ukrepi prispevali največji del, tri četrtine, novega prihranka energije.

Alternativni ukrep – program spodbud Eko sklada

Višina obveznosti za program spodbud Eko sklada v NEPN ni opredeljena. Vse do vključno leta 2022 je bila s temi programi vedno dosežena več kot polovica skupnega novega prihranka v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti. Do spremembe, zmanjšanja deleža na 35 %, je leta 2023 prišlo zaradi vgradnje velike plinsko parne enote toplarne v okviru programov dobaviteljev energije. Leta 2022 so se prihranki, doseženi s programi Eko sklada, glede na leto prej povečali za 11,5 %, leta 2023 pa za 31,7 % (Tabela 3).

S sredstvi Eko sklada je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje rabe OVE, vključno z vgradnjo naprav za samooskrbo z električno energijo, v vseh sektorjih – gospodinjstvih, javnem sektorju, zasebnem storitvenem sektorju, industriji in prometu – in delovanja mreže energetsko svetovalnih pisarn ENSVET. Največ prihranka je bilo tudi leta 2023 doseženega v gospodinjstvih, 61 %, sledila je samooskrba z električno energijo z 21 %. Podobno je bilo tudi leta 2022, le da je bil delež prihrankov, doseženih v gospodinjstvih, 66 %, s samooskrbo z električno energijo pa 15 %. Samo izvedbi ukrepov URE in rabe OVE, brez delovanja mreže ENSVET, je Eko sklad leta 2022 namenil 43,8, leto kasneje pa 23,9 % več oz. 54,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Tabela 3:     Letni prihranek energije, dosežen v okviru izvajanja alternativnega ukrepa za doseganje obveznosti 8. člena EED, v obdobju 2021‒2022^*3

V gospodinjstvih je bilo leta 2023 kar 78 % skupnega prihranka energije doseženega z ukrepi rabe OVE, preostalih 22 % pa z ukrepi URE. Med ukrepi so izstopali vgradnja toplotnih črpalk zrak-voda (60 % vseh prihrankov v gospodinjstvih), toplotna izolacija fasade (14 %) in vgradnja kurilnih naprav na polena (6 %). Leto prej je bil delež ukrepov URE v gospodinjstvih s 40 % prihranka nekoliko višji, največji del vseh prihrankov v gospodinjstvih, 43 %, pa so tako kot leta 2023 prispevale toplotne črpalke zrak-voda. Sledila sta toplotna izolacija fasade in vgradnja kondenzacijskih kotlov na plin, vsak ukrep s po 16 %.

Opombe:

^*1   V doseženih prihrankih za leto 2023 je zaradi omejitev glede uveljavljanja prihrankov iz sektorjev pretvorbe, distribucije in prenosa energije upoštevan samo del prihranka energije, doseženega z izgradnjo plinsko parne enote.

^*2   Morebitna odstopanja v vsotah so posledica zaokroževanja.

^*3   V skladu z Uredbo se za ukrepe, za katere način izračuna prihrankov energije ni določen v metodah za določanje prihrankov energije, prihranki energije izračunajo na podlagi izvedenega energetskega pregleda.