Kazalnik zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prikazuje dosežene nove letne prihranke energije v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance in alternativnega ukrepa v skladu z 8. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED) in Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). V shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije so v skladu z Zakonom o energetski učinkovitosti (ZURE) kot zavezanci vključeni dobavitelji električne energije, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, ki dobavijo letno več kot 100 MWh energije. Alternativni ukrep iz NEPN 2020 je program spodbud, ki jih za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE) namenja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad). Z NEPN 2024 se alternativni ukrep razširja tudi na izvajanje programov Borzena in drugih programov spodbujanja URE iz javnih virov financiranja. Doseženo zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prispeva tudi k zmanjšanju izpustov CO₂ in tako ni pomembno samo zaradi doseganja ciljev iz EED in NEPN, ampak tudi z vidika zagotavljanja prehoda v nizkoogljično družbo.

Novi prihranki energije, doseženi v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti, so leta 2024 znašali 671 GWh[1], kar je manj kot polovica, samo dobrih 46 % novih prihrankov, doseženih leto prej. Kar 80 % oz. 540 GWh prihranka energije je bilo doseženega s spodbudami Eko sklada. Ciljna vrednost iz NEPN 2024 za to leto je bila vseeno presežena, in sicer za 38 %. V skladu z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije se lahko namreč v izračunu upoštevajo tudi prihranki, doseženi z izvedbo velikega projekta izgradnje plinsko parne enote toplarne v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance iz leta 2023[2]. Na takšen način izračunani prihranki so leta 2024 znašali 1.028 GWh, pri čemer jih je bilo v shemi za zavezance doseženih 47 %. Brez upoštevanja učinkov omenjenega projekta bi bil leta 2024 zaostanek za ciljem 10-odstoten. Zmanjšanje izpustov CO₂ samo zaradi izvedbe novih ukrepov je ocenjeno na 219 kt CO₂.

Skupni letni prihranki so leta 2024 znašali 3.626 GWh, kumulativni prihranki v obdobju 2021–2024 pa 8.160 GWh (Tabela 8). S tem so bili preseženi tako potrebni skupni letni prihranki za leto 2024 (za 171 %), kot tudi potrebni kumulativni prihranki za obdobje 2021–2024 (za 168 %). Obe ciljni vrednosti iz NEPN 2024 sta bili tako doseženi. Doseženi kumulativni prihranki so pri tem predstavljali 22 % celotnih potrebnih kumulativnih prihrankov za obdobje do leta 2030. Cilji iz NEPN 2020 za leto 2024 niso bili več relevantni. V izračunu skupnih letnih in kumulativnih prihrankov je že upoštevano, da imajo nekateri izvedeni ukrepi življenjsko dobo samo eno ali dve leti.

Tabela 8:     Prihranki energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti v obdobju 2021‒2024

Shema obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance

Obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2023, je leta 2024 znašala 334 GWh. Z novimi prihranki energije v višini 131 GWh je bilo doseženih le 39 % te vrednosti20. Z upoštevanjem prihrankov energije zaradi izvedbe velikega projekta izgradnje plinsko parne enote toplarne iz leta 2023, so prihranki v okviru sheme leta 2024 znašali 488 GWh, s čimer so ciljno vrednost presegli za 46 %. Veliko zmanjšanje doseženih novih prihrankov leta 2024 je predvsem posledica tega, da so zavezanci svoje obveznosti v tem letu v veliki meri pokrili z neizkoriščenimi presežki prihrankov iz preteklih let. Leta 2024 je bilo največ novih prihrankov doseženih v industriji (49 %) in prometu (35 %; Tabela 9).

Tabela 9:     Novi letni prihranek energije, dosežen v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance v obdobju 2021‒2024[4]

Leta 2024 so večino, kar 80 %, doseženega novega letnega prihranka prispevali štirje ukrepi (Slika 7) – dodajanje aditiva pogonskemu gorivu (34 %), sklop različnih ukrepov, katerih doseženi prihranki se izkazujejo z energetskimi pregledi[5] (20 %) ter vgradnja sistemov za soproizvodnjo in električno energijo (SPTE) in samooskrba z električno energijo, ki sta oba predstavljala po 13 % vseh novih prihrankov energije.

Alternativni ukrep – program spodbud Eko sklada

Višina obveznosti za program spodbud Eko sklada v NEPN ni opredeljena. Vse do vključno leta 2022 je bila s temi programi vedno dosežena več kot polovica skupnega novega prihranka v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti. Leta 2023 se je ta delež zaradi vgradnje velike plinsko parne enote toplarne v okviru programov dobaviteljev energije zmanjšal na 35 %, leta 2024 pa ponovno povečal na 80 % (samo novi prihranki) oz. 53 % (upoštevan prenos dela presežnih prihrankov iz leta 2023). Glede na leto prej so se leta 2024 prihranki, doseženi s programi Eko sklada, povečali za 5,4 % (Tabela 10).

S sredstvi Eko sklada je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje rabe OVE, vključno z vgradnjo naprav za samooskrbo z električno energijo, v vseh sektorjih – gospodinjstvih, javnem sektorju, zasebnem storitvenem sektorju, industriji in prometu – in delovanja mreže energetsko svetovalnih pisarn ENSVET. Največ prihranka je bilo tudi leta 2024 doseženega v gospodinjstvih, 56 %, sledila je samooskrba z električno energijo z 29 %. Samo izvedbi ukrepov URE in rabe OVE, brez delovanja mreže ENSVET, je Eko sklad leta 2024 namenil 93,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je nekoliko, 3.4 %, manj kot leto prej.

Tabela 10:   Novi letni prihranek energije, dosežen v okviru izvajanja alternativnega ukrepa za doseganje obveznosti iz 8. člena EED, v obdobju 2021‒2024[6]

V gospodinjstvih je bilo leta 2024 kar 81 % skupnega prihranka energije doseženega z ukrepi rabe OVE, kar je še tri odstotne točke več kot leto prej. Med ukrepi so ponovno izstopali vgradnja toplotnih črpalk zrak-voda (64 % vseh prihrankov v gospodinjstvih), toplotna izolacija fasade (12 %) in vgradnja kurilnih naprav na polena (7 %). V prihrankih energije so upoštevani tudi prihranki, doseženi v okviru pozivov za zmanjševanje energetske revščine (pozivi ZER).