Kazalec zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prikazuje dosežene letne prihranke energije v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance in alternativnega ukrepa v skladu z 8. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED) in Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). V shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije so v skladu z Zakonom o energetski učinkovitosti (ZURE) kot zavezanci vključeni dobavitelji električne energije, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, ki dobavijo letno več kot 100 MWh energije. Alternativni ukrep je program spodbud, ki jih za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) namenja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad). Doseženo zmanjšanje rabe energije prispeva tudi k zmanjšanju izpustov CO₂ in tako ni pomembno samo zaradi doseganja ciljev iz EED in NEPN, ampak tudi z vidika zagotavljanja prehoda v nizkoogljično družbo.

Prihranki energije, doseženi v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti, so leta 2021 znašali 610,4 GWh. 57 % oz. 348,5 GWh prihranka energije je bilo doseženega s spodbudami Eko sklada, preostalih 43 % oz. 261,8 GWh pa v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Ciljna vrednost iz NEPN za to leto je bila presežena za tretjino. Zmanjšanje izpustov CO₂ je ocenjeno na 163,1 kt CO₂.

Po prvih podatkih za leto 2022, podatki za shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance so še preliminarni, so doseženi prihranki energije v tem letu znašali 700,8 GWh. Od tega je bilo 55 % oz. 388,7 GWh doseženih s spodbudami Eko sklada, preostalih 45 % oz. 312 GWh pa v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Ciljna vrednost iz NEPN je bila tako po preliminarnih podatkih presežena tudi leta 2022, in sicer tokrat za skoraj 53 %. Zmanjšanje izpustov CO₂ je ocenjeno na 226,3 kt CO₂.

Shema obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance

Obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2020, je leta 2021 znašala 261 GWh. Ciljna vrednost za to leto je bila tako ravno dosežena. Leta 2022 je obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2021, znašala 293,2 GWh. Cilj je bil tako po preliminarnih podatkih presežen, in sicer za 6 %. Leta 2021 so se doseženi prihranki glede na leto prej zmanjšali za 11 %, leta 2022 pa povečali za 19 %.

Največji delež prihrankov je bil leta 2021 dosežen v industriji (51 %), ki so ji sledila gospodinjstva (18 %) in zasebni storitveni sektor (16 %). Tudi po preliminarnih podatkih za leto 2022 so bili to sektorji z največjimi deleži doseženih prihrankov energije; skupaj so predstavljali 80 % vseh prihrankov (Tabela 2).

Tabela 2:     Letni prihranek energije, dosežen v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance v obdobju 2021‒2022

Leta 2021 je 73 % doseženega prihranka prispevalo 5 ukrepov (Slika PO36-2) – sklop različnih ukrepov, katerih doseženi prihranki se izkazujejo z energetskimi pregledi^*2 (20 %), dodajanje aditiva pogonskemu gorivu (16 %), vgradnja sistemov za soproizvodnjo in električno energijo (SPTE; 14 %), energetsko učinkovita razsvetljava v stavbah (14 %) in samooskrba z električno energijo (9 %). Ti isti ukrepi so po preliminarnih podatkih prispevali največ prihranka energije tudi leta 2022, in sicer skupaj 77 %.

Alternativni ukrep – program spodbud Eko sklada

Višina obveznosti za program spodbud Eko sklada v NEPN ni opredeljena. Tako leta 2021, kot tudi leta 2022, je bila s temi programi dosežena več kot polovica skupnega prihranka v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti. Leta 2021 so se doseženi prihranki glede na leto prej povečali za 2,8 %, leta 2022 pa za 11,5 %.

S sredstvi Eko sklada je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje izrabe OVE, vključno z vgradnjo naprav za samooskrbo z električno energijo, v vseh sektorjih – gospodinjstvih, javnem sektorju, zasebnem storitvenem sektorju, industriji in prometu – in delovanja mreže energetsko svetovalnih pisarn ENSVET. Največ prihranka je bilo leta 2021 doseženega v gospodinjstvih, 62 %, sledila je samooskrba z električno energijo s 17 %. Podobno je bilo tudi leta 2022, le da se je delež gospodinjstev povečal na 70 %, delež samooskrbe pa se je zmanjšal na 15 %.

Tabela 3:     Letni prihranek energije, dosežen v okviru izvajanja alternativnega ukrepa za doseganje obveznosti 8. člena EED, v obdobju 2021‒2022^*3

V gospodinjstvih je bilo leta 2021 56 % prihranka energije doseženega z ukrepi rabe OVE, preostalih 44 % pa z ukrepi URE. Med ukrepi so izstopali vgradnja toplotnih črpalk zrak-voda (40 % vseh prihrankov v gospodinjstvih), toplotna izolacija fasade (19 %) in vgradnja kondenzacijskega kotla na plin (15 %). Leta 2022 se je delež ukrepov URE še zmanjšal, na 40 %, delež ukrepov rabe OVE pa povečal na 60 %. Izstopali so isti ukrepi kot leto prej, pri čemer je bilo s toplotnimi črpalkami doseženih 43 % vseh prihrankov v gospodinjstvih, toplotna izolacija fasade in kotli na plin pa so vsak prispevali po 16 %

Opombe:

^*1   Podatki za leto 2022 so preliminarni.

^*2   V skladu z Uredbo se za ukrepe, za katere način izračuna prihrankov energije ni določen v metodah za določanje prihrankov energije, prihranki energije izračunajo na podlagi izvedenega energetskega pregleda. Največji delež prihranka energije so leta 2021 torej predstavljali specifični ukrepi, ki v Uredbi niso navedeni.

^*3   Morebitna odstopanja v vsotah so posledica zaokroževanja.