KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2021 znašalo 610,4 GWh. Večji del prihranka, 57 %, je bil dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru programov Eko sklada. Ciljna vrednost za to leto je bila presežena za tretjino. Za leto 2022 je dosežen prihranek energije po preliminarnih podatkih ocenjen na 700,8 GWh, kar je 15 % več kot leto prej in 53 % nad ciljno vrednostjo. Leta 2023 ostaja ciljna vrednost enaka kot v letih 2021 in 2022, z letom 2024 pa se bo zvišala na 745 GWh, kolikor v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti do zdaj še ni bilo nikoli doseženo.


Kazalec zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prikazuje dosežene letne prihranke energije v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance in alternativnega ukrepa v skladu z 8. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED) in Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). V shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije so v skladu z Zakonom o energetski učinkovitosti (ZURE) kot zavezanci vključeni dobavitelji električne energije, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, ki dobavijo letno več kot 100 MWh energije. Alternativni ukrep je program spodbud, ki jih za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) namenja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad). Doseženo zmanjšanje rabe energije prispeva tudi k zmanjšanju izpustov CO2 in tako ni pomembno samo zaradi doseganja ciljev iz EED in NEPN, ampak tudi z vidika zagotavljanja prehoda v nizkoogljično družbo.


Grafi

Slika PO36-1: Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti v obdobju 2014−2022 ter njegove ciljne vrednosti do leta 2025
Prikaži podatke
Slika PO36-2: Struktura doseženih prihrankov energije po posameznih ukrepih, izvedenih v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, leta 2021
Prikaži podatke

Cilji

EU je sistem obveznosti energetske učinkovitosti uvedla z EED iz leta 2012. V njej je opredelila tudi ciljne prihranke, ki jih je bilo treba doseči v obdobju 2014–2020. V slovenski pravni red so bili ti cilji preneseni z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije, kvantitativno pa so bili ciljni prihranki, letni in kumulativni (večletni), določeni v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020.

Leta 2018 je bila sprejeta prenovljena EED, ki je za obveznost prihranka energije opredelila letne cilje za obdobje 2021–2030. Ti so bili določeni v višini 0,8 % letne rabe končne energije, glede na povprečje zadnjih treh let pred 1. januarjem 2019. Za Slovenijo so cilji kvantitativno opredeljeni v leta 2020 sprejetem NEPN, in sicer je letni prihranek končne energije ocenjen na 458,7 GWh (39,4 ktoe), kumulativni (večletni) prihranek v letu 2030 pa na 25.230 GWh (2,169 ktoe). Za zavezance iz sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije so letni cilji za to obdobje določeni v ZURE, in sicer morajo zavezanci v tekočem koledarskem letu doseči prihranke energije v višini 0,8 % prodane energije v preteklem letu. Izjema je prodaja tekočih goriv, kjer letna obveznost postopoma narašča iz cilja za leto 2021, ki je 0,3 % prodanega motornega bencina in dizelskega goriva leta 2020, za 0,1 odstotne točke letno do poenotenja s ciljem 0,8 % prodane energije v letu 2026. Cilji za alternativni ukrep, programe spodbud Eko sklada, niso posebej opredeljeni.

Z namenom okrepitve prizadevanj za prehod v nizkoogljično družbo v okviru svežnja predlogov predpisov Pripravljeni na 55 (»Fit for 55«) in načrta REPowerEU je bila pripravljena in septembra 2023 tudi sprejeta ponovno prenovljena EED. Ta za obdobje 2021–2023 ohranja letne cilje iz leta 2018 sprejete EED, od vključno leta 2024 pa jih bistveno zaostruje. Slovenija je skladno s predlogom te direktive omenjene letne cilje preliminarno kvantitativno že opredelila v osnutka predloga posodobitve NEPN (Tabela 1), dokončno pa bodo potrjeni v končni verziji, ki mora biti sprejeta junija 2024. Kumulativni (večletni) cilj, ki v NEPN sicer ni določen, je ocenjen na 36,3 TWh. Obveznost še naprej ostaja razdeljena med shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije in alternativni ukrep. V skladu z NEPN iz leta 2020 sta za izpolnjevanje obveznosti prihranka energije načrtovana tudi postopen dvig okoljske CO2 dajatve in prispevka za učinkovito rabo energije.

Tabela 1:    Potrebni prihranki energije v okviru 8. člena EED

 

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2028

2029

2030

Potreben delež prihrankov glede na rabo končne energije [%]

0,8

0,8

0,8

1,3

1,3

1,5

1,5

1,9

1,9

1,9

Potrebni letni prihranki [GWh]

458

458

458

745

745

859

859

1.089

1.089

1.089


Prihranki energije, doseženi v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti, so leta 2021 znašali 610,4 GWh. 57 % oz. 348,5 GWh prihranka energije je bilo doseženega s spodbudami Eko sklada, preostalih 43 % oz. 261,8 GWh pa v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Ciljna vrednost iz NEPN za to leto je bila presežena za tretjino. Zmanjšanje izpustov CO2 je ocenjeno na 163,1 kt CO2.

Po prvih podatkih za leto 2022, podatki za shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance so še preliminarni, so doseženi prihranki energije v tem letu znašali 700,8 GWh. Od tega je bilo 55 % oz. 388,7 GWh doseženih s spodbudami Eko sklada, preostalih 45 % oz. 312 GWh pa v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Ciljna vrednost iz NEPN je bila tako po preliminarnih podatkih presežena tudi leta 2022, in sicer tokrat za skoraj 53 %. Zmanjšanje izpustov CO2 je ocenjeno na 226,3 kt CO2.

Shema obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance

Obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2020, je leta 2021 znašala 261 GWh. Ciljna vrednost za to leto je bila tako ravno dosežena. Leta 2022 je obveznost zavezancev, izračunana glede na prodano energijo v letu 2021, znašala 293,2 GWh. Cilj je bil tako po preliminarnih podatkih presežen, in sicer za 6 %. Leta 2021 so se doseženi prihranki glede na leto prej zmanjšali za 11 %, leta 2022 pa povečali za 19 %.

Največji delež prihrankov je bil leta 2021 dosežen v industriji (51 %), ki so ji sledila gospodinjstva (18 %) in zasebni storitveni sektor (16 %). Tudi po preliminarnih podatkih za leto 2022 so bili to sektorji z največjimi deleži doseženih prihrankov energije; skupaj so predstavljali 80 % vseh prihrankov (Tabela 2).

Tabela 2:     Letni prihranek energije, dosežen v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance v obdobju 2021‒2022

Prihranek energije [MWh]

2021

2022*1

Gospodinjstva

46.813

75.862

Javni sektor

14.474

9.124

Industrija

133.516

119.588

Zasebni storitveni sektor

10.037

13.553

Promet

42.929

52.790

Sektorji pretvorbe, distribucije in prenosa energije

14.046

41.095

Skupaj

261.814

312.013

Leta 2021 je 73 % doseženega prihranka prispevalo 5 ukrepov (Slika PO36-2) – sklop različnih ukrepov, katerih doseženi prihranki se izkazujejo z energetskimi pregledi*2 (20 %), dodajanje aditiva pogonskemu gorivu (16 %), vgradnja sistemov za soproizvodnjo in električno energijo (SPTE; 14 %), energetsko učinkovita razsvetljava v stavbah (14 %) in samooskrba z električno energijo (9 %). Ti isti ukrepi so po preliminarnih podatkih prispevali največ prihranka energije tudi leta 2022, in sicer skupaj 77 %.

Alternativni ukrep – program spodbud Eko sklada

Višina obveznosti za program spodbud Eko sklada v NEPN ni opredeljena. Tako leta 2021, kot tudi leta 2022, je bila s temi programi dosežena več kot polovica skupnega prihranka v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti. Leta 2021 so se doseženi prihranki glede na leto prej povečali za 2,8 %, leta 2022 pa za 11,5 %.

S sredstvi Eko sklada je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje izrabe OVE, vključno z vgradnjo naprav za samooskrbo z električno energijo, v vseh sektorjih – gospodinjstvih, javnem sektorju, zasebnem storitvenem sektorju, industriji in prometu – in delovanja mreže energetsko svetovalnih pisarn ENSVET. Največ prihranka je bilo leta 2021 doseženega v gospodinjstvih, 62 %, sledila je samooskrba z električno energijo s 17 %. Podobno je bilo tudi leta 2022, le da se je delež gospodinjstev povečal na 70 %, delež samooskrbe pa se je zmanjšal na 15 %.

Tabela 3:     Letni prihranek energije, dosežen v okviru izvajanja alternativnega ukrepa za doseganje obveznosti 8. člena EED, v obdobju 2021‒2022*3

Prihranek energije [MWh]

2021

2022

Gospodinjstva

216.293

260.021

Javni sektor

4.206

7.568

Gospodarstvo

32.078

33.271

Promet

12.819

12.130

Samooskrba z električno energijo

57.994

59.561

ENSVET

25.154

16.195

Skupaj

348.545

388.744

V gospodinjstvih je bilo leta 2021 56 % prihranka energije doseženega z ukrepi rabe OVE, preostalih 44 % pa z ukrepi URE. Med ukrepi so izstopali vgradnja toplotnih črpalk zrak-voda (40 % vseh prihrankov v gospodinjstvih), toplotna izolacija fasade (19 %) in vgradnja kondenzacijskega kotla na plin (15 %). Leta 2022 se je delež ukrepov URE še zmanjšal, na 40 %, delež ukrepov rabe OVE pa povečal na 60 %. Izstopali so isti ukrepi kot leto prej, pri čemer je bilo s toplotnimi črpalkami doseženih 43 % vseh prihrankov v gospodinjstvih, toplotna izolacija fasade in kotli na plin pa so vsak prispevali po 16 %

 

Opombe:

*1   Podatki za leto 2022 so preliminarni.

*2   V skladu z Uredbo se za ukrepe, za katere način izračuna prihrankov energije ni določen v metodah za določanje prihrankov energije, prihranki energije izračunajo na podlagi izvedenega energetskega pregleda. Največji delež prihranka energije so leta 2021 torej predstavljali specifični ukrepi, ki v Uredbi niso navedeni.

*3   Morebitna odstopanja v vsotah so posledica zaokroževanja.

 


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji do leta 2020 so povzeti po Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 ter skladni z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti in Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 96/14).

Cilji do leta 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu iz leta 2020 in po osnutku predloga posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz leta 2023. Cilji so skladni z Direktivo (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, Direktivo (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti in o spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev), Zakonom o energetski učinkovitosti (Ur. l. RS, št. 158/20) in Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 96/14, 158/20 – ZURE, 84/22, 86/22 in 107/22).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad, zbirko podatkov o projektih, izvedenih v okviru sheme obveznega doseganje prihrankov za zavezance, pa Agencija za energijo. Podatki so izračunani v skladu s Pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije*4. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti prikazuje letno zmanjšanje rabe energije (GWh), ki je bilo doseženo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance in alternativnega ukrepa – programa spodbud Eko sklada – v skladu z 8. členom EED. Kazalec je definiran kot vsota prihranka končne energije, ki ga dosežejo zavezanci, in prihranka končne energije, ki ga doseže Eko sklad. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance v opazovanem letu. Ukrepi se izvajajo v vseh sektorjih;
  • prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v v okviru programov spodbud Eko sklada v opazovanem letu. Ukrepi se izvajajo v vseh sektorjih. Dodatno so v prihrankih upoštevani še učinki delovanja mreže energetsko svetovalnih pisarn ENSVET.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prihranek končne energije v shemi obveznega doseganja prihrankov za zavezance

GWh

Agencija za energijo

2014–2022

maja za preteklo leto

enkrat letno

18. 10. 2023

ne

Prihranek končne energije s programi spodbud Eko sklada

GWh

Eko sklad

2014–2022

marca za preteklo leto

enkrat letno

5. 4. 2023

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Opomba:

*4   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators