Kazalec zmanjšanje izpustov CO₂ in rabe energije z ukrepi v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂ ter hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.

Leta 2021 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 229,6 GWh, izpustov CO₂ pa za 49,3 kt. Glede na prejšnje leto se je prihranek energije zmanjšal za 6 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 5 %. Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2021, je ob koncu leta 2021 znašal 1.980 GWh. Kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ je leta 2021 znašalo 322 kt^*1. Cilja za leto 2020 sta bila dosežena že leta 2020. Ko bosta določeni indikativni ciljni vrednosti za leto 2030, se bosta kazalca začela z novo časovno vrsto od leta 2021 dalje.

Po preliminarnih podatkih za leto 2022 je bilo tega leta doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, izpustov CO₂ pa za 60,7 kt. V primerjavi z letom prej se je zmanjšanje rabe energije povečalo za 18 %, izpustov CO₂ pa za 23 %. Kumulativno je bilo do konca leta 2022 doseženo zmanjšanje rabe energije za 2.252 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 383 kt CO₂. Nadaljevala se je torej povečana intenzivnost izvedbe ukrepov, ki se je začela leta 2019.

Velika večina tako prihranka končne energije kot tudi zmanjšanja izpustov CO₂, od leta 2019 dalje tipično več kot 90 %, je bila dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in rabe OVE leta 2021, je znašal 36,9 milijonov evrov in je bil glede na leto prej manjši za 3 %. Z njim je Eko sklad podprl izvedbo naložb v vrednosti 160,4 milijonov evrov. Leta 2022 je Eko sklad ukrepom URE in rabe OVE namenil kar 19 % več nepovratnih sredstev kot leto prej oz. 43,8 milijonov evrov in z njimi podprl za 184,8 milijonov evrov naložb. Podpora Eko sklada izvajanju ukrepov v gospodinjstvih pomembno prispeva tudi k doseganju ciljev iz 8. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED) (za podrobnosti glej kazalec [PO36] Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti).

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Največji skupni prihranek energije, v okviru vseh programov, je bil po preliminarnih podatkih dosežen ravno leta 2022, ko je za malenkost presegel tiste iz leta 2019. Zmanjšanje izpustov CO₂ je bilo sicer večje leta 2019, za 9 % v primerjavi z letom 2022.

Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO₂ in prihranki energije na splošno vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije^*2. Poleg tega podatke o zmanjšanju emisije CO₂ ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 8. člena EED. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, predvidena sta 20-odstotno zmanjšanje rabe energije in 70-odstotno zmanjšanje izpustov CO₂ v stavbah (za podrobnosti glej kazalec [PO12] Raba končne energije, izpusti CO₂ in delež OVE v stavbah), je v prihodnje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz aktualnega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in njegove posodobitve, ki bo pripravljena v letu 2024, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti.

Opombi:

^*1   S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpuste CO₂, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena

^*2   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17)