Kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂.

Leta 2020 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 244,4 GWh, izpustov CO₂ pa za 52,2 kt. Glede na prejšnje leto se je prihranek energije zmanjšal za 10 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 6 %. Velika večina, 95 %, tako prihranka končne energije kot tudi zmanjšanja izpustov CO₂ je bila pri tem dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in OVE leta 2020, je znašal 37,9 milijonov evrov in je bil glede na leto prej, ko je bil v obdobju 2011–2020 izplačan daleč najvišji znesek, manjši le za 2 %. Skupaj so prihranki energije, doseženi s spodbudami Eko sklada za izvajanje ukrepov v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu, leta 2020 znašali 314 GWh^*2 in s tem že drugo leto zapored presegli načrtovane v AN URE.

Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2020, je ob koncu leta 2020 znašal 1.750 GWh in je za 349 GWh (25 %) presegal letni cilj. Kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ je leta 2020 znašalo 273 kt in je s tem letni cilj preseglo prvič v opazovanem obdobju, in sicer za 5 kt^*3 (2 %). Cilja za leto 2020 sta bila tako dosežena.

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Nepovratna sredstva za naložbe v OVE je mogoče pridobiti tudi v okviru Programa razvoja podeželja^*4, vendar o učinkih teh naložb ni podatkov.

Leta 2021 je bilo po podatkih Eko sklada za izvedbo ukrepov URE in OVE v gospodinjstvih izplačanih 36,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je 3 % manj kot leto prej in 5 % manj kot leta 2019. Doseženo je bilo zmanjšanje rabe končne energije za 216 GWh, izpustov CO₂ pa za 46 kt. Skupaj so prihranki energije, doseženi s spodbudami Eko sklada za izvajanje ukrepov v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu, leta 2021 znašali 323 GWh, kar je 3 % več kot leta 2020. Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO₂ in prihranki energije vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije^*5. Poleg tega podatke o zmanjšanju izpustov CO₂ ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED)^*6. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, predvideno je 20-odstotno zmanjšanje rabe energije v stavbah, je v prihodnje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN)^*7, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti. V NEPN-u je načrtovano tudi zmanjšanje izpustov CO₂ v stavbah do leta 2030 za 70 % v primerjavi z letom 2005, zato je treba zagotoviti tudi izboljšanje podatkov, ki se nanašajo na ta cilj

Opombe:

^*2   Učinki energetsko svetovalne mreže za občane – ENSVET, niso všteti

^*3   S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpuste CO₂, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena

^*4   Sredstva se črpajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

^*5   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17)

^*6   Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi Direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/08/ES in 2006/32/ES, UL L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1, prečiščena različica (2013-07-01); za podrobnosti glej zvezek Ocena doseganja ciljev OP TGP

^*7   Vlada RS, februar 2020
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)