KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Kmetijska zemljišča so leta 2024 pokrivala 18,8 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 26,3 % vseh kmetijskih zemljišč. Bogata, naravna in kulturna dediščina ter pestra kulturna krajina je tudi posledica tradicionalnega kmetijstva v preteklosti. Varovana območja narave prispevajo k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, ki se bodo ohranili le, če bodo kmetje imeli za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes.


Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave, to so parki, rezervati in naravni spomeniki. Prikazana je vrsta rabe zemljišč v varovanih območjih. Vloga kmetijstva pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je prikazana z deležem kmetijskih zemljišč v skupni površini varovanih območij. Kazalec torej prikazuje način rabe tal na varovanih območjih, ne zagotavlja pa neposredne informacije o doseganju ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov na teh območjih.


Grafi

Slika KM06-1: Struktura rabe zemljišč v varovanih območjih (zavarovana območja in Natura 2000) v Sloveniji v 2024
Viri:

ARSO, 2024; Raba zemljišč - MKGP, 2024; preračuni KIS

Prikaži podatke
Kmetijska zemljišča [ha] Zemljišča v zaraščanju [ha] Gozd [ha] Pozidana in sorodna zemljišča [ha] Različna odprta zemljišča [ha] Vode [ha] Drugo [ha] Kmetijska zemljišča [%] Zemljišča v zaraščanju [%] Gozd [%] Pozidana in sorodna zemljišča [%] Različna odprta zemljišča [%] Vode [%] Drugo [%]
2024 153698,02 9960,05 571228,61 16666,23 29271,51 8390,12 29788,16 18,77 1,22 69,75 2,04 3,57 1,02 3,64
Slika KM06-2: Deleži varovanih kmetijskih zemljišč od skupnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji po različnih tipih varovanih območjih
Viri:

ARSO, 2024; Raba zemljišč - MKGP, 2024; preračuni KIS

Prikaži podatke
Površina kmetijskih zemljišč na varovanih območjih [ha] Delež varovanih kmetijskih zemljišč od skupnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji [%]
Zavarovana območja 68363,08 11,72
Natura 2000 139097,93 23,84
Vsa varovana območja 153698,02 26,34

Cilji

Pri zavarovanju biotske raznovrstnosti ima ključno vlogo Direktiva o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki določa Evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Eden pomembnejših ciljev direktive je vzdrževati ugodno stanje kmetijskih habitatov. Z drugimi besedami na območjih Nature 2000 ohraniti tradicionalni in/ali sonaravni način kmetovanja, ter s tem zagotoviti ohranitev rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Zaradi različnih naravnih danosti in ohranjenosti narave pušča definicija ciljev članicam EU pri njeni interpretaciji precej svobode.


Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave (narodni park, regijski park, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik). Velik delež varovanih območij izhaja iz razmeroma neugodnih razmer za kmetijstvo, pestre naravne značilnosti Slovenije in okolju dokaj prijazne rabe prostora, ki se kaže v veliki gozdnatosti, mozaični razporejenosti kmetijskih habitatov in velikem deležu travinja v strukturi kmetijskih zemljišč.

V letu 2024 je bilo v varovanih območjih 153.698 ha kmetijskih zemljišč, podobno kot leta 2022. Delež kmetijskih zemljišč v državi, ki so vključene v različne oblike varovanja je 26,3 %. Kmetijska zemljišča so leta 2024 pokrivala 18,8 % varovanih območij narave, pretežni del varovanih območij je pokrival gozd (69,8 %). V Direktivi o habitatih imajo pomembno vlogo polnaravni habitati. To so kmetijski habitati, ki so nastali v prejšnjih stoletjih v okviru tako imenovane tradicionalne kmetijske pridelave oziroma vplivov kmetijske rabe v prostoru. Ta je omogočila nastanek in obstoj pol-naravnih rastlinskih in posledično tudi živalskih združb in s tem prispevala k večji biološki pestrosti. Kot primer lahko navedemo suhe kraške travnike, kjer redna košnja enkrat letno preprečuje zaraščanje ter omogoča obstoj biotske pestre travniške združbe. Obstoj teh habitatov v zadnjem času poleg zaraščanje ogroža tudi urbanizacija. Tradicionalni oziroma sonaravni načini kmetovanja so torej pogoj za ohranitev teh travnikov.

V Sloveniji polnaravni habitati, ki se prepletajo z ostalimi obdelovalnimi zemljišči, v veliki meri ustvarjajo neponovljivo kulturno krajino. Ker za Slovenijo še ni v celoti izdelana karta habitatnih tipov in ker gre za zelo pomemben (osnovni) podkazalec, bi bilo potrebno narediti celovit pregled in kartiranje oziroma prostorsko opredelitev kmetijskih habitatov posebnega pomena.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Direktiva o habitatih

Zakon o ohranjanju narave

Podatki za Slovenijo
1.Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca smo uporabili podatkovni vektorski sloj Natura 2000 (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx ) in podatkovni vektorski sloj Zavarovanih območij (poligoni) (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx ), oboje Agencija RS za okolje. Podatek rabe tal smo pridobili iz podatkovnega vektorskega sloja rabe zemljišč (https://rkg.gov.si/vstop/), MKGP (stanje rabe 30.04.2024).
2. Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje in MKGP 
3. Datum zajema podatkov za kazalec: 2024
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki se obnavljajo na različnih časovnih ravneh
5. Metodologija obdelave podatkov: Podatkovni sloj NATURE smo agregirali v enoten sloj, ki pokriva prostor Slovenije, ne glede na vrednost atributa SKUPINA (SPA ali SAC direktiva) ter ga prekrili s prostorskim slojem rabe zemljišč, izvedli presek in izračunali površine, ki smo jih kot vsoto površin grupirali po vrsti rabe tal (šifra vrste rabe v atributu RABA_ID). Prav tako smo izvedli presek med slojem zavarovanih območij in rabe zemljišč ter izvedli izračun površin in sumiranje po vrsti rabe zemljišč. Nato smo ustvarili še sloj varovanih območij, ki je unija med slojem Natura 2000 in zavarovanimi območji. Tudi ta območja smo prekrili z rabo zemljišč, izračunali površine in jih kot vsoto grupirali po vrsti rabe zemljišč. Površine smo podali v ha in kot delež zemljišč od celotne skupne rabe zemljišč po vrstah rabe v Sloveniji, ki smo ga pridobili neposredno iz sloja rabe zemljišč.

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023- 2027: https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027