Kazalec prikazuje:

• Vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Izračunane so povprečne letne vrednosti za posamezna merilna mesta, vodna telesa podzemne vode ter vso Slovenijo in Evropo.
• Strukturo kmetijske rabe tal in kakovost podzemnih voda v opazovanem letu po vodnih telesih.
• Delež kmetijskih zemljišč po posameznih vodnih telesih podzemnih voda v opazovanem letu.
• Izpuste celotnega dušika iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav na leto.

Nitrati v podzemni vodi so lahko naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg NO₃/l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Vir nitratov v podzemni vodi predstavlja tudi  neurejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda.

Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2024 je v Sloveniji potekalo operativno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda, ki se izvaja letno v okviru šestletnega načrta upravljanja vod z izjemo v letu, ko poteka nadzorno spremljanje stanja, ko v program monitoringa vključimo vsa vodna telesa. Zadnje nadzorno spremljanje stanje je bilo izvedeno v letu 2020. V program monitoringa v letu 2024 je bilo vključeno 163 merilnih mest. Na 15 merilnih mestih smo ugotovili preseganje standarda kakovosti za nitrat (50mgNO₃/L), kar predstavlja 9,3% vseh merilnih mest.

V letu 2024 smo pričeli podajati kemijsko stanje podzemne vode za šestletno obdobje (prej letno). Ocena kemijskega stanja za šestletno obdobje se poroča tudi v okviru Direktive o vodah, na podlagi te ocene država sprejme tudi ukrepe za izboljšanje stanja. Z nitrati so najbolj obremenjena vodna telesa podzemne vode v medzrnskih, aluvialnih vodonosnikih, na področju severovzhodne Slovenije. Slabo kemijsko stanje za obdobje 2019-2024 je bilo določeno na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline. Vzrok za slabo kemijsko stanje na vseh vodnih telesih je bil nitrat, na Dravski kotlini tudi atrazin.

Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Povprečne vsebnosti nitratov v podzemni vodi v Sloveniji (11,3 mg NO₃/l v letu 2024) so nižje kot je povprečje v evropskih državah (20,6 mg NO₃/l v 2022).  (slika VD05-2, slika VD05-3)

V zadnjih letih število merilnih mest, kjer letna povprečna vsebnost nitrata presega standarda kakovosti 50 mg NO₃/L upada. (tabela 1)

Velik delež najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč se v Sloveniji nahaja v severno-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Drava,  Mura, Savinja, Sava), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). V strukturi kmetijske rabe na teh zemljiščih prevladujejo njive, ki jih običajno največ gnojimo z dušikom. To dejstvo se zrcali tudi v vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma višje od naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi višje od standarda 50 mg NO3/l. Najbolj obremenjena vodna telesa so Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina, vendar od leta 2007 naprej povprečne letne vrednosti nitratov v teh vodnih telesih ne presegajo več standarda kakovosti.

Na omenjenih območjih z bolj obremenjenimi vodnimi telesi prevladujejo vodonosniki, ki ležijo plitvo pod površjem. Pot nitratov iz zgornjega dela tal do podzemne vode je zaradi tega krajša. Poleg tega je na teh območjih letna količina padavin, ki lahko vplivajo na redčenje koncentracije nitratov v podzemni vodi, manjša. Vodna telesa z velikim deležem travnikov v strukturi kmetijske rabe tal (predvsem v zahodnem delu Slovenije) praviloma ne izkazujejo povečanih vsebnosti nitratov v podzemni vodi. Navedeno lahko pripišemo dejstvu, da je poraba predvsem mineralnih gnojil na travnikih precej manjša kot na njivah, na travnikih pa je manjše tudi izpiranje dušika.     

Na vsebnost nitratov v podzemni vodi vplivajo tudi izpusti iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav (KČN). Količina izpustov neposredno v površinske vode in posredno v podzemne vode niha v odvisnosti od izgradnje novih kanalizacijskih sistemov in KČN ter s tem naraščanje količine prečiščene komunalne odpadne vode.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih s slabim kemijskih stanjem zaradi nitrata, v obdobju 1998-2024 kažejo statistično značilne trende upadanja na vodnih telesih Dravske in Murske kotline. Na vodnem telesu Savinjska kotlina statistično značilnega trenda v tem obdobju ni opaziti. Zaradi dolgega niza zanesljivih podatkov smo pričeli tudi s spremljanjem krajših časovnih nizov. Krajši časovni niz (obdobje 2007-2024, svetlo modri stolpci) podatkov vsebnosti nitrata na vodnih telesih Dravske in Murske kotline ne kaže več statistično značilnega trenda upadanja nitrata. Statistično značilnega trenda za krajše obdobje ni opaziti tudi na Savinjski kotlini. (Slika VD05)

Glede na rezultate monitoringa in statistično analizo trendov brez ustreznih kmetijskih in okoljskih ukrepov za zmanjševanje vnosa dušika v tla ter posledično brez racionalnejše rabe gnojil v kmetijstvu vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline ne bodo dosegla cilja dobrega kemijskega stanja podzemne vode (zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO₃/l ter zaustavitev naraščajočih trendov).