KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Na znižanje izpustov SO2 iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih (od leta 2009 je ta 10 mg/kg) tako za motorne bencine kot za dizelsko gorivo). Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v letu 2015 ni bila presežena niti v Sloveniji niti v EU-28, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, koncentracija benzena v motornih bencinih pa je nižja od predpisane vrednosti (1 % V/V). 


Kazalec prikazuje kakovost goriv, uporabljenih v različnih oblikah prometa v Sloveniji in primerjavo s kakovostjo goriv v državah EU.

Kakovost tekočih goriv v prometu neposredno vpliva na kakovost zraka. Da bi se zmanjšali vplivi na okolje, morajo imeti goriva ustrezno fizikalno-kemijsko sestavo in lastnosti, zmanjševati pa je treba tudi različne okolju in zdravju škodljive izpuste snovi v zrak, ki so posledica zgorevanja tekočih goriv. Zaradi preprečevanja čezmernih izpustov snovi v zrak so predpisane mejne koncentracije nekaterih snovi v tekočih gorivih, med katerimi velja najbolj izpostaviti žveplo, v preteklosti sta bila problematična tudi svinec in benzen. Goriva za letalski in ladijski promet vsebujejo med drugim žveplo, goriva za cestni promet pa poleg žvepla še benzen, pri čemer pa gre za izjemno nizke vsebnosti.

Žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu, je prevladujoči vir izpustov žveplovega dioksida. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO2, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali na tleh. Negativne posledice zakisanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer, na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida, ki v realnem ozračju hitro oksidira v sulfatno obliko, so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, znano pa je tudi, da SO2 po oksidaciji prispeva k nastanku trdnih delcev (aerosolov) v ozračju, ki med drugim povzročajo nastanek meglice in s tem predvsem v urbanih in industrijskih območjih zmanjšanje vidnosti.

Svinec spada med kovine, ki so človeku in okolju nevarne. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z ostanki neizgorelih ogljikovodikov, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami. Kot je znano, se je pri nas vsebnost svinca kot primesi motornim bencinom postopno zmanjševala od leta 1995, prepovedan pa je od leta 2001 naprej.

Benzen je rakotvorna snov, ki je v majhnih količinah prisotna že v surovi nafti, nastaja pa tudi pri tehnološkem procesu pridobivanja visoko oktanskih komponent bencina. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja prav zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih.


Grafi

Slika PR17-1: Koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji v zimskem času v obdobju 2005-2015
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2005-2015.

* Opomba k sliki PR17-1: Podatki o koncentraciji žvepla, ki je pod mejo določljivosti, so pravilno prikazani le v tabeli, saj jih zaradi predpisanega formata v grafu ni mogoče ustrezno prikazati.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
95-oktanski bencin mg/kg 32 28 23.3 18.2 7 7.2 6.4 6.4 4.9 5.6
98-oktanski bencin* mg/kg 7 6.6 4.1 4 3.2 4.2 5.1 4.1
Dizel mg/kg 47.2 47.4 24.6 20.1 6.7 7 6.7 7.1 6.7 6.8
2015
95-oktanski bencin mg/kg -
98-oktanski bencin* mg/kg -
Dizel mg/kg 6.6
Slika PR17-2: Koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji v poletnem času v obdobju 2005-2015
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2005-2015.
* Opomba k sliki PR17-2: Podatki o koncentraciji žvepla, ki je pod mejo določljivosti, so pravilno prikazani le v tabeli, saj jih zaradi predpisanega formata v grafu ni mogoče ustrezno prikazati.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
95-oktanski bencin mg/kg 24.5 26.9 27.4 25.1 7.1 7 7.4 6.9 6
98-oktanski bencin mg/kg 10.5 6.9 8.3 3.6 4.1 3.1 3.9 4.9 4.7
Dizel mg/kg 47.2 37.9 32.9 23.7 6.6 7.3 6.9 7 6.4 7.4
2015
95-oktanski bencin mg/kg 5
98-oktanski bencin mg/kg -
Dizel mg/kg 6.7
Slika PR17-3: Povprečna koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji celo leto v obdobju 2005-2015
Viri:

EU Fuel Quality Reporting Slovenia, 2005-2015.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
95-oktanski bencin mg/kg 32 27.5 25.2 21.6 7 7.2 7.3 5.8
98-oktanski bencin* mg/kg 7 3.7 3.9 4 5.8 4.4
Dizel mg/kg 47.2 43.1 28.1 21.9 6.7 7.2 6.7 7.1 6.5 7
2015
95-oktanski bencin mg/kg -
98-oktanski bencin* mg/kg -
Dizel mg/kg 6.7
Slika PR17-4: Koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v ladijskem prometu v Sloveniji v obdobju 2008-2015
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2008-2015.

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
plinsko olje % (m/m) 0 0 0 0.1 0 0 0 0
dizel % (m/m) 2.8 2.7 2.8 3.4 1.1 2.8 2.5 1.5
Slika PR17-5: Letni trend povprečne vsebnosti žvepla v motornem bencinu in dizelskem gorivu, v EU državah, 2002-2013
Viri:

EU Fuel Quality Monitoring 2002-2013; 

*Razen Francije, ki ni predložila poročila v obdobju 2003–2005.
*Razen Malte, ki ni predložila poročila leta 2006.
***Razen Luksemburga, ki ni predložil poročila v letih 2007 in 2008, leta 2009 pa ni sporočil vseh podatkov. 

Prikaži podatke
2002 2003* 2004* 2005* 2006** 2007*** 2008*** 2009*** 2010 2011
Motorni bencin delcev/ mio 51 37 38 19 18 18 14 6 6 5.8
Dizelsko gorivo delcev/ mio 169 125 113 25 22 23 18 8 7.5 7.6
2012 2013
Motorni bencin delcev/ mio 5.7 4.8
Dizelsko gorivo delcev/ mio 7.4 7.1
Slika PR17-6: Koncentracija benzena v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji v obdobju 2007-2015
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2007-2015.

Prikaži podatke
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
95-oktanski bencin % (v/v) 0.7 0.7 0.6 0.8 0.7 0.8 0.6 0.7 0.7
98-oktanski bencin* % (v/v) 0.8 0.5 0.6 0.6 0.5 0.7 0.8 0.7 0.7
mejna vrednost od 1.1.2005 % (v/v) 1 1 1 1 1 1 1 1 1
Slika PR17-7: Vsebnost žvepla v gorivih v posameznih evropskih državah, 2014
Viri:

EU Fuel Quality Reporting Slovenia, 2014

Prikaži podatke
Švedska Irska Estonija Hrvaška Malta Nizozemska Luksemburg Španija Portugalska Romunija
bencin ppm 4 3 5 4 4 4 4 5 6 6
dizel ppm 3 7 5 6 7 8 7 8 6 6
skupaj ppm 3 5 5 5 5 5 6 6 6 6
Litva Madžarska Finska Velika Britanija Slovenija Slovaška Italija Grčija Francija Nemčija
bencin ppm 5 5 7 5 6 5 6 7 6 7
dizel ppm 7 7 4 7 7 8 7 7 8 7
skupaj ppm 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7
Češka Poljska Belgija Danska Latvija Bolgarija Ciper Avstrija EU-28
bencin ppm 5 6 4 4 8 8 7 7 5
dizel ppm 8 8 8 8 7 8 9 9 7
skupaj ppm 7 7 7 8 8 8 8 8 6

Cilji

  • Zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju oz. sežiganju nekaterih vrst tekočih goriv in tako zmanjšati škodljive učinke takih izpustov na človeka in okolje (Direktiva Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva).
  • Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l. RS, št. 63/06, 92/06, 74/11) predpisuje dovoljeno koncentracijo žvepla v bencinu in dizelskem gorivu. Do konca leta 2008 je bila dovoljena vrednost 50 mg/kg goriva, od 1. januarja 2009 naprej pa 10 mg/kg goriva.
  • Direktiva 2009/30/ES določa, da bi morali dobavitelji do 31. decembra 2020 izpuste toplogrednih plinov v življenjskem ciklu na enoto energije iz dobavljenega goriva ali energije zmanjšati do 10 %.
  • Direktiva 2009/28/ES določa skupni okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Skladu s to direktivo, se delež energije iz obnovljivih virov v prometu dvigne na najmanj 10 % v vsaki državi članici do leta 2020.
  • Med letalskimi gorivi obstaja oskrba letal z gorivom za reakcijske motorje JET A-1 in letalskim bencinom 100 LL. Za gorivo JET A-1 je sprejeta omejitev 0,30 % m/m oziroma 3000 mg/kg (glede na zahtevo Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS oziroma standard Def Stan 91-91), za gorivo 100 LL pa 0,05 % m/m oziroma 500 mg/kg (glede na standard Def Stan 91-90).
  • Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih od 1. januarja 2008 naprej znaša 0,1 % m/m za plinsko olje ter 3,5 % m/m za dizel (konvencija Marpol ter ISO standard 8217/2005 in ISO standard 8217/2010).
  • Po 1.1. 2005 motorni bencini v cestnem prometu ne smejo več vsebovati svinca, vsebnost benzena pa ne sme biti višja od 1 % (Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv, Ur.l. RS, št. 74/2011).

V letu 2015 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 108 vzorcev 95-oktanskega bencina, 26 vzorcev 98-oktanskega bencina in 151 vzorcev dizelskega goriva. V zimskih obdobjih med letoma 2005 in 2015 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjševala in nato nekako ustalila pri zelo nizkih vrednostih v vseh vrstah goriv. Pri dizlu je bila v zimskem obdobju leta 2010 koncentracija 7 mg/kg, leta 2012 7,1 mg/kg, v letu 2015 pa 6,5 mg/kg. Tudi v motornih bencinih je bilo med letoma 2005 in 2015 značilno zmanjševanje vsebnosti žvepla.  V letu 2015 je bilo v NMB95 v poletnem obdobju povprečno 5 mg/kg, v NMB95/100 pa je bila večina izmerjenih vrednosti pod mejo določljivosti (3 mg/kg). V zimskem obdobju tega leta je bilo v obeh vrstah motornega bencina veliko izmerjenih vrednosti pod mejo določljivosti, tako da se povprečna vrednost vseh izmerjenih vrednosti ne more podati. Pri dizelskem gorivu je bila povprečna koncentracija žvepla v poletnem obdobju leta 2015 6,7 mg/kg. V letu 2015 ni opaznih znatnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo, saj so bile vselej pod dovoljeno mejo. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009. Dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2015 ni bila presežena za nobeno gorivo.

V letu 2015 so bili odvzeti 4 vzorci ladijskega goriva. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se je v obdobju 2008 - 2015 le rahlo  spreminjala in je v letu 2015 znašala 1,5 % m/m pri dizelskem gorivu in <0,003 % m/m pri plinskem olju. Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej) je za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) in torej ni bila presežena.

Iz slike PR17-5 je razvidno, da je večina držav EU-27 leta 2007 na trg dajala bencinska in dizelska goriva s koncentracijami žvepla pod 50 mg/kg. Nekatere države članice (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska) so že v letu 2006 na trg dajale bencinska in dizelska goriva brez žvepla. Najslabše so se odrezale Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Malta in Slovenija, ki leta 2007 na svojih trgih še niso ponujale goriv brez žvepla. V državah EU-27 je leta 2007 že 47 % bencinskih goriv oziroma 42 % dizelskih goriv vsebovalo koncentracije žvepla nižje od 10 mg/kg. Neupoštevanje specifikacij za gorivo v cestnem prometu lahko povzroči povečanje izpustov (presežne količine kisikovih spojin lahko na primer povečajo izpuste NOx) ali celo poškoduje motor in sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov (presežne količine žvepla na primer škodujejo katalizatorjem), kar povečuje izpuste onesnaževal zraka. Od držav članic se zato zahteva, da uvedejo sisteme nadzora kakovosti goriv. Po letu 2009 pa so goriva brez žvepla (S < 10 mg/kg) v cestnem prometu postala obvezna. S tem se bo povečala kakovost zraka predvsem v mestih. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bo doseženo z zamenjavo goriv z obnovljivimi energetskimi viri, z zmanjševanjem porabe energije na enoto izdelka ter manjšo porabo goriva na prevoženi kilometer v vozilih. Leta 2014 je bila povprečna vsebnost žvepla v gorivih držav EU-28 5,2 ppm. Povprečna vrednost za bencin je bila, 4,6 ppm, povprečna vrednost za dizel pa 6,2 ppm. Leta 2014 je bila največja povprečna vsebnost žvepla v gorivih v Avstriji (8,1 ppm), najmanjša pa na Švedskem (3,3 ppm).

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije in povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje. Izpusti svinca v Sloveniji so se po letu 1994 pričeli zmanjševati, saj je postala obvezna uporaba katalizatorjev v novih avtomobilih z bencinskim motorjem, ki ne morejo uporabljati osvinčenega bencina. Svoje je dodala tudi politika cen z nižjo ceno neosvinčenega bencina. Z julijem 2001 je v Sloveniji stopila v veljavo omejitev koncentracije svinca v motornem bencinu za promet največ do 0,05 mg/kg, od 1. 1. 2005 pa je uporaba svinca v teh bencinih povsem prepovedana, s čemer je izginil največji vir svinca v Sloveniji.

Benzen je hlapna organska spojina, ki se nahaja v naftnih derivatih in je dokazano rakotvorna snov. Največji vir benzena je promet. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih. Izpusti benzena so se precej znižali zaradi uporabe katalizatorjev v avtomobilih z bencinskimi motorji. Problematične so vožnje z neogretim motorjem oz. katalizatorjem, kar predstavlja velik problem v mestih. Večje zmanjšanje izpustov benzena je bilo v Sloveniji doseženo leta 2001 z uvedbo evropskega standarda glede vsebnosti benzena, ki določa, da je najvišja zakonsko dovoljena vsebnost benzena v gorivih le 1 %. Skladno s tem izmerjene koncentracije benzena niso bile presežene.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

 

Cilji so povzeti poDirektivi Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega gorivaDirektivi 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (2001),Uredbi o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l. RS, št. 63/06, 92/06, 74/11), Pravilniku o kakovosti tekočih goriv(Ur.l. RS, št. 78/00, 69/01, 37/04), zahtevi Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS, standardu Def Stan 91-91, MARPOL konvenciji ter ISO standardu 8217/2005 in 8217/2010.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Letna poročila pooblaščenih izvajalcev monitoringa kakovosti tekočih goriv.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Mirko Bizjak (cestni promet). Petrol, d.d., kontaktna oseba: Marko Premk (letalski promet). OMV Slovenija, d.o.o., kontaktna oseba: Valentina Danev (ladijski promet).

Leto zajema zadnjih podatkov za kazalec: 2015

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Spremljanje kakovosti tekočih goriv se izvaja vsako leto. V okviru monitoringa se izmerijo koncentracije zakonsko predpisanih snovi v gorivih v določenem številu vzorcev. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

Podatki so prikazani za obdobje 2005 - 2015. Podatki za cestni in ladijski promet so zbrani na podlagi Uredbe o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 74/11). Program monitoringa lahko opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki - posamezniki, ki si za izvajanje monitoringa lastnosti tekočih goriv pridobijo pooblastilo pristojnega organa. Monitoring lastnosti tekočih goriv se izvaja na kraju, kjer se tekoča goriva dajejo na trg. Število vzorcev se v posamezni sezoni za izvajanje monitoringa lastnosti tekočih goriv v tekočem letu razdeli med posamezne distributerje glede na njihov tržni delež prodaje posameznega goriva v preteklem letu, vendar najmanj en vzorec v sezoni na posameznega distributerja. Izvajalec monitoringa mora ministrstvu poslati letno poročilo o izvedbi programa monitoringa lastnosti tekočih goriv na kraju distribucije najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Pri letalskem gorivu se iz goriva ne odvzemajo vzorci za merjenje koncentracije žvepla, ampak je podano dokazilo (certifikat), da goriva ustrezajo dogovorjenim zahtevam v skladu s standardi.
Podatki o vsebnosti benzena v tekočih gorivih v cestnem prometu so prikazani za obdobje 2007 - 2015.
Rezultati meritev vsebnosti svinca v cestnem prometu niso prikazani, saj se svinec po 1. 1. 2005 v gorivih ne pojavlja več.

Metodologija obdelave podatkov: Prikazano je število odvzetih in analiziranih vzorcev tekočih goriv v cestnem prometu ter koncentracija žvepla (v mg/kg) v njih v poletnem in zimskem času. Predstavljeni so tudi podatki o koncentraciji žvepla v letalskem (v mg/kg) in ladijskem prometu (v % (m/m)).

Prikazana je tudi koncentracija benzena v tekočih gorivih v cestnem prometu v % (v/v).

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Podatki so del mednarodne izmenjave podatkov, obdelani v skladu s predpisano metodologijo in zato v mednarodnem merilu primerljivi s podatki drugih držav EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evropska komisija, EU Fuel Quality Reporting – 2016, letna poročila posameznih držav EU za leto 2014.
Skrbnik podatkov: Evropska komisija.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o vsebnosti žvepla v gorivih v cestnem prometu Evropska komisija letno zbira in jih objavlja v poročilih o Kakovosti goriv

Metodologija obdelave podatkov: Prikazan je letni trend vsebnosti goriv (bencin in dizel) v cestnem prometu na območju EU. Podatki so podani v ppm (parts per milion).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del mednarodne izmenjave podatkov.
Slabosti: Ni podatka za posamične evropske države.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov