Kazalec prikazuje kakovost goriv uporabljenih v prometu v Sloveniji. Kakovost goriv je določena s koncentracijo žvepla v gorivih, ki so uporabljena v cestnem, ladijskem in letalskem prometu ter vsebnostjo svinca in benzena v gorivih v cestnem prometu. Za cestni promet je prikazana tudi primerjava koncentracij žvepla v gorivih med izbranimi evropskimi državami za leto 2007.

Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, v veliki meri pa je tudi dokazano, da prispeva k nastanku trdnih delcev v ozračju.

Svinec je kot težka kovina človeku in okolju nevarna snov. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z neizgorelimi ogljikovodiki, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami.

Benzen je rakotvorna snov, ki je v majhnih količinah prisotna že v surovi nafti, nastaja pa tudi pri tehnološkem procesu pridobivanja visoko oktanskih komponent bencina. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja prav zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih.

Kakovost tekočih goriv v prometu neposredno vpliva na kakovost zraka. Da se zmanjšajo vplivi na okolje morajo imeti goriva ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti, zmanjševati je treba predvsem različne izpuste snovi v zrak zaradi zgorevanja tekočih goriv. Zaradi preprečevanja čezmernih izpustov snovi v zrak so omejene količine nekaterih snovi v tekočih gorivih, med katerimi velja najbolj izpostaviti žveplo, v preteklosti sta bila problematična tudi svinec in benzen.

Vsako leto se izvaja monitoring kakovosti tekočih goriv, v okviru katerega se izmerijo povprečne koncentracije nekaterih snovi v gorivih. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

Žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu je prevladujoči vir izpustov žveplovega dioksida, ki so eden od glavnih razlogov za "kisli dež" in eden od glavnih vzrokov onesnaženosti zraka v mnogih urbanih in industrijskih območjih. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki prispeva h kislim usedlinam, kar lahko vodi do poškodb občutljivih ekosistemov, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in škodljivo učinkuje na poljedelsko proizvodnjo in rast gozdov. Kisli dež v mestih lahko povzroči pomembno škodo na zgradbah in arhitekturni dediščini. Onesnaženje z žveplovim dioksidom ima lahko negativen učinek na zdravje ljudi, zlasti pri tistih delih prebivalstva, ki trpijo zaradi bolezni dihal. Na znižanje izpustov SO₂ iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih, ki ima velik vpliv na izpuste izpušnih plinov.

V letu 2010 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 120 vzorcev za 95-oktanski bencin, 29 vzorcev za 98-oktanski bencin in 181 vzorcev za dizel. V zimskih obdobjih med letoma 2005 in 2010 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjšala za vse vrste goriv. Za 95-oktanski bencin je tako leta 2010 znašala 7,2 mg/kg (-78 %), za 98-oktanski bencin 3,2 mg/kg (-54 %) in za dizel 7 mg/kg (-85 %). Tudi v poletnih obdobjih med letoma 2005 in 2010 je bilo značilno zmanjševanje koncentracij žvepla, ki so leta 2010 dosegale vrednosti 7 mg/kg za 95-oktanski bencin (-71 %), 3,1 mg/kg za 98-oktanski bencin (-70 %) ter 7,3 mg/kg za dizel (-84 %). Posebnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo tudi v letu 2010 ni bilo. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu je tako v poletnem kot tudi zimskem obdobju opazen izrazit padec koncentracij žvepla med letoma 2008 in 2009. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009.
Dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2010 ni bila presežena za nobeno gorivo.

V letu 2010 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva in sicer po trije vzorci za dizel in dva za plinsko olje. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se v obdobju 2008-2010 ni izrazito spreminjala in je za leto 2010 znašala 2,74 % m/m za dizel in 0,044 % m/m za plinsko olje. Dovoljene koncentracije žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) torej niso bile presežene.

Po grobih ocenah se je v letih 2008-2010 koncentracija žvepla v letalskih gorivih za reakcijske motorje JET A-1 gibala med 300-600 mg/kg za goriva 100 LL pa med 3-4,5 mg/kg. Koncentracije žvepla v letalskih gorivih so bile pod sprejetimi omejitvami.

Iz slike PR17-4 je razvidno, da je večina držav EU-27 leta 2007 na trg dajala bencinska in dizelska goriva s koncentracijami žvepla pod 50 mg/kg. Nekatere države članice (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska) so že v letu 2006 na trg dajale bencinska in dizelska goriva brez žvepla. Najslabše so se odrezale države Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Malta in Slovenija, ki leta 2007 na svojih trgih še niso ponujale goriv brez žvepla. V državah EU-27 je leta 2007 že 47 % bencinskih goriv oziroma 42 % dizelskih goriv vsebovalo koncentracije žvepla nižje od 10 mg/kg.

Neupoštevanje specifikacij za gorivo v cestnem prometu lahko povzroči povečanje izpustov (presežne količine kisikovih spojin lahko na primer povečajo izpuste NO_x) ali celo poškoduje motor in sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov (presežne količine žvepla na primer škodujejo katalizatorjem), kar povečuje izpuste onesnaževal zraka. Od držav članic se zato zahteva, da uvedejo sisteme nadzora kakovosti goriv, po letu 2009 pa so goriva brez žvepla (tj. < 10 mg/kg) v cestnem prometu postala obvezna.

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije in povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje. Izpusti svinca v Sloveniji so se po letu 1994 pričeli zmanjševati, saj je postala obvezna uporaba katalizatorjev v novih avtomobilih z bencinskim motorjem, ki ne morejo uporabljati osvinčenega bencina. Svoje je dodala tudi politika cen z nižjo ceno neosvinčenega bencina. Z julijem 2001 je v Sloveniji stopila v veljavo prepoved uporabe osvinčenega bencina za promet, s čemer je izginil največji vir svinca v Sloveniji.

Benzen je hlapna organska spojina, ki se nahaja v naftnih derivatih in je dokazano rakotvorna snov. Največji vir benzena je promet. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih. Izpusti benzena so se precej znižali zaradi uporabe katalizatorjev v avtomobilih z bencinskimi motorji. Problematične so vožnje z neogretim katalizatorjem, ki so najpogostejše v mestih. Večje zmanjšanje izpustov benzena je bilo v Sloveniji doseženo leta 2001 z uvedbo evropskega standarda glede vsebnosti benzena, ki določa, da je najvišja zakonsko dovoljena vsebnost benzena v gorivih le 1 %. Skladno s tem meritve benzena niso bile presežene.

V Sloveniji so koncentracije žvepla, svinca in benzena v gorivih nižje od predpisanih vrednosti, kar bo treba ohranjati tudi v prihodnje in redno izvajati monitoring. Zmanjšanje porabe tekočih goriv v povezavi z izpusti toplogrednih plinov bi naj dosegli tudi z zamenjavo goriv z obnovljivimi energetskimi viri, z zmanjševanjem porabe energije na enoto izdelka ter manjšo porabo goriva na prevoženi kilometer v vozilih.