Kazalec prikazuje kakovost goriv, uporabljenih v različnih oblikah prometa v Sloveniji in primerjavo s kakovostjo goriv v državah EU.

Kakovost tekočih goriv v prometu neposredno vpliva na kakovost zraka. Da bi se zmanjšali vplivi na okolje, morajo imeti goriva ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti in sestavo, zmanjševati pa je treba tudi različne izpuste snovi v zrak, ki so posledica zgorevanja tekočih goriv. Zaradi preprečevanja čezmernih izpustov snovi v zrak so predpisane mejne koncentracije nekaterih snovi v tekočih gorivih, med katerimi velja najbolj izpostaviti žveplo, v preteklosti sta bila problematična tudi svinec in benzen. Goriva za letalski in ladijski promet vsebujejo žveplo, goriva za cestni promet pa poleg žvepla še benzen.

Svinec je kot težka kovina človeku in okolju nevarna snov. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z ostanki neizgorelih ogljikovodikov, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami. Po  uvedbi neosvinčenih motornih bencinov v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja se je vpliv svinca na okolje postopno zmanjševal.

Žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu, je prevladujoči vir izpustov žveplovega dioksida. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice nakisanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer, na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, znano pa je tudi, da SO₂ prispeva k nastanku trdnih delcev v ozračju.

Svinec spada med kovine, ki so človeku in okolju nevarne. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z ostanki neizgorelih ogljikovodikov, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami.

Benzen je rakotvorna snov, ki je v majhnih količinah prisotna že v surovi nafti, nastaja pa tudi pri tehnološkem procesu pridobivanja visoko oktanskih komponent bencina. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja prav zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih.

V letu 2013 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 119 vzorcev 95-oktanskega bencina, 27 vzorcev 98-oktanskega bencina in 165 vzorcev dizelskega goriva. V zimskih obdobjih med letoma 2005 in 2012 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjševala in nato nekako ustalila pri vseh vrstah goriv, v letu 2013 pa se je nekoliko povečala pri 95- in 98-oktanskem bencinu. Pri 95-oktanskem bencinu je tako pozimi leta 2010 znašala 7,2 mg/kg, leta 2012 5,8 mg/kg, leta 2013 pa 12,5 mg/kg, medtem, ko znaša relativno zmanjšanje glede na leto 2005 kar okoli 500%. Pri 98-oktanskem bencinu je bila leta 2010 povprečna koncentracija v zimskem obdobju 3,2 mg/kg, v letu 2012 5,0 mg/kg, v letu 2013 pa 8,5 mg/kg. Pri dizlu je bila v zimskem obdobju leta 2010 koncentracija 7 mg/kg, leta 2012 7,1 mg/kg, v letu 2013 pa 6,5 mg/kg. Tudi v poletnih obdobjih je bilo med letoma 2005 in 2013 značilno zmanjševanje koncentracij žvepla, ki so leta 2013 dosegle pri 95-oktanskem bencinu povprečje 7,7 mg/kg. Pri 98-oktanskem bencinu je bila koncentracija v toplejšem obdobju leta 2013 4,1 mg/kg. Pri dizelskem gorivu je bila povprečna koncentracija žvepla v poletnem obdobju leta 2013 6,4 mg/kg. V letu 2013 obstajajo razlike med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo. Koncentracija je v zimskem obdobju nekoliko višja. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu je tako v poletnem kot tudi zimskem obdobju opazen najbolj izrazit padec koncentracij žvepla med letoma 2008 in 2009. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009. Dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2013 ni bila presežena za nobeno gorivo.

V letu 2013 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se je v obdobju 2008-2013 le rahlo spreminjala in je v letu 2013 znašala 2,8 % m/m pri dizelu in <0,03 % m/m pri plinskem olju. Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej) je za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) in torej ni bila presežena.

Iz slike PR17-4 je razvidno, da je večina držav EU-27 leta 2007 na trg dajala bencinska in dizelska goriva s koncentracijami žvepla pod 50 mg/kg. Nekatere države članice (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska) so že v letu 2006 na trg dajale bencinska in dizelska goriva brez žvepla. Najslabše so se odrezale Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Malta in Slovenija, ki leta 2007 na svojih trgih še niso ponujale goriv brez žvepla. V državah EU-27 je leta 2007 že 47% bencinskih goriv oziroma 42% dizelskih goriv vsebovalo koncentracije žvepla nižje od 10 mg/kg. Neupoštevanje specifikacij za gorivo v cestnem prometu lahko povzroči povečanje izpustov (presežne količine kisikovih spojin lahko na primer povečajo izpuste NOx) ali celo poškoduje motor in sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov (presežne količine žvepla na primer škodujejo katalizatorjem), kar povečuje izpuste onesnaževal zraka. Od držav članic se zato zahteva, da uvedejo sisteme nadzora kakovosti goriv. Po letu 2009 pa so goriva brez žvepla (tj. < 10 mg/kg) v cestnem prometu postala obvezna. S tem se bo povečala kakovost zraka predvsem v mestih. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bo doseženo z zamenjavo goriv z obnovljivimi energetskimi viri, z zmanjševanjem porabe energije na enoto izdelka ter manjšo porabo goriva na prevoženi kilometer v vozilih.

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije in povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje. Izpusti svinca v Sloveniji so se po letu 1994 pričeli zmanjševati, saj je postala obvezna uporaba katalizatorjev v novih avtomobilih z bencinskim motorjem, ki ne morejo uporabljati osvinčenega bencina. Svoje je dodala tudi politika cen z nižjo ceno neosvinčenega bencina. Z julijem 2001 je v Sloveniji stopila v veljavo omejitev koncentracije svinca v motornem bencinu za promet največ do 0,05 mg/kg, od 1.1.2005 pa je uporaba svinca v teh bencinih povsem prepovedana, s čemer je izginil največji vir svinca v Sloveniji.

Benzen je hlapna organska spojina, ki se nahaja v naftnih derivatih in je dokazano rakotvorna snov. Največji vir benzena je promet. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih. Izpusti benzena so se precej znižali zaradi uporabe katalizatorjev v avtomobilih z bencinskimi motorji. Problematične so vožnje z neogretim katalizatorjem, ki so najpogostejše v mestih. Večje zmanjšanje izpustov benzena je bilo v Sloveniji doseženo leta 2001 z uvedbo evropskega standarda glede vsebnosti benzena, ki določa, da je najvišja zakonsko dovoljena vsebnost benzena v gorivih le 1%. Skladno s tem meritve benzena niso bile presežene.