Kazalec prikazuje kakovost goriv uporabljenih v prometu v Sloveniji. Kakovost goriv je določena med drugim s koncentracijo žvepla v gorivih, ki so uporabljena v cestnem, ladijskem in letalskem prometu ter vsebnostjo svinca in benzena v gorivih v cestnem prometu. Za cestni promet je prikazan tudi letni trend koncentracij žvepla v motornem bencinu in dizelskih gorivih za celotno EU v obdobju med 2002 do 2010.

Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, znano pa je tudi, da prispeva k nastanku trdnih delcev v ozračju.

Svinec je kot težka kovina človeku in okolju nevarna snov. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z ostanki neizgorelih ogljikovodikov, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami. Po  uvedbi neosvinčenih motornih bencinov v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja se je vpliv svinca na okolje postopno zmanjševal.

Benzen je rakotvorna snov, ki je v majhnih količinah prisotna že v surovi nafti, nastaja pa tudi pri tehnološkem procesu pridobivanja visoko oktanskih komponent bencina. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja prav zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih.

Na znižanje izpustov SO₂ iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu tudi v letu 2011 ni bila presežena, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem? in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, meritve benzena pa so nižje od predpisanih vrednosti.

Kakovost tekočih goriv v prometu neposredno vpliva na kakovost zraka. Da bi se zmanjšali vplivi na okolje, morajo imeti goriva ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti in sestavo, zmanjševati pa je treba tudi različne izpuste snovi v zrak, ki so posledica zgorevanja tekočih goriv. Zaradi preprečevanja čezmernih izpustov snovi v zrak so predpisane mejne koncentracije nekaterih snovi v tekočih gorivih, med katerimi velja najbolj izpostaviti žveplo, v preteklosti sta bila problematična tudi svinec in benzen.

Vsako leto se izvaja monitoring kakovosti tekočih goriv, v okviru katerega se izmerijo koncentracije zakonsko predpisanih snovi v gorivih v določenem številu vzorcev. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

Žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu, je prevladujoči vir izpustov žveplovega dioksida, ki je eden od glavnih razlogov za kisli dež in eden od glavnih vzrokov onesnaženosti zraka v mnogih urbanih in industrijskih območjih. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki prispeva h kislim usedlinam, kar lahko vodi do poškodb občutljivih ekosistemov, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in škodljivo učinkuje na poljedelsko proizvodnjo in rast gozdov. Kisli dež v mestih lahko povzroči pomembno škodo na zgradbah in arhitekturni dediščini. Onesnaženje z žveplovim dioksidom ima lahko negativen učinek na zdravje ljudi, zlasti pri tistih delih prebivalstva, ki trpijo zaradi bolezni dihal. Na znižanje izpustov SO₂ iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih.

V letu 2012 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 127 vzorcev 95-oktanskega bencina, 27 vzorcev 98-oktanskega bencina in 162 vzorcev dizelskega goriva. V zimskih obdobjih med letoma 2005 in 2012 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjševala in nato nekako ustalila pri vseh vrstah goriv. Pri 95-oktanskem bencinu je tako pozimi leta 2010 znašala 7,2 mg/kg, leta 2012 pa 5,8 mg/kg (-20 %), medtem ko znaša relativno zmanjšanje glede na leto 2005 kar okoli 500 %. Pri 98-oktanskem bencinu je bila leta 2010 povprečna koncentracija v zimskem obdobju 3,2 mg/kg, v letu 2012 pa 5,0 mg/kg (okoli +56%), v celotnem obdobju 2005 – 2012 pa se je pri 98-oktanskem zimska koncentracija gibala med 4 in 7 mg/kg. Pri dizlu je bila v zimskem obdobju leta 2010 koncentracija 7 mg/kg, leta 2012 pa 7,1 mg/kg (+1,4%), medtem ko je bilo zmanjšanje v celotnem obdobju 2005 – 2012 kar okoli 700 %. Tudi v poletnih obdobjih je bilo med letoma 2005 in 2012 značilno zmanjševanje koncentracij žvepla, ki so leta 2012 dosegle pri 95-oktanskem bencinu povprečje 6,4 mg/kg, kar pomeni gleda na poletne mesece leta 2005 okoli 400 % znižanje, Pri 98-oktanskem bencinu  je bila koncentracija v toplejšem obdobju leta 2012 5,1 mg/kg , kar pa je primerljivo s povprečno koncentracijo okoli 5 mg/kg v letu 2005. Pri dizelskem gorivu je bila povprečna koncentracija žvepla v poletnem obdobju leta 2012 7,0 mg/kg, to pa pomeni v primerjavi z enakim poletnim obdobjem leta 2005 kar 700 % znižanje. Posebnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo tudi v letu 2012 ni bilo. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu je tako v poletnem kot tudi zimskem obdobju opazen najbolj izrazit padec koncentracij žvepla med letoma 2008 in 2009. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009. Dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2012 ni bila presežena za nobeno gorivo.

V letu 2012 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva in sicer po 2 vzorca za dizel in 3 za plinsko olje. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se je v obdobju 2008-2012 le rahlo  spreminjala in je v letu 2012 znašala 1,14 % m/m pri dizelu in <0,03 % m/m pri plinskem olju. Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej) je za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) in torej ni bila presežena.

Po grobih ocenah se je v letih 2008-2012 koncentracija žvepla v letalskih gorivih za reakcijske motorje JET A-1 gibala med 300-600 mg/kg za goriva 100 LL pa med 3-4,5 mg/kg. Koncentracije žvepla v letalskih gorivih so bile pod sprejetimi omejitvami.

Iz slike PR17-4 je razvidno, da je večina držav EU-27 leta 2007 na trg dajala bencinska in dizelska goriva s koncentracijami žvepla pod 50 mg/kg. Nekatere države članice (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska) so že v letu 2006 na trg dajale bencinska in dizelska goriva brez žvepla. Najslabše so se odrezale države Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Malta in Slovenija, ki leta 2007 na svojih trgih še niso ponujale goriv brez žvepla. V državah EU-27 je leta 2007 že 47 % bencinskih goriv oziroma 42 % dizelskih goriv vsebovalo koncentracije žvepla nižje od 10 mg/kg.

Neupoštevanje specifikacij za gorivo v cestnem prometu lahko povzroči povečanje izpustov (presežne količine kisikovih spojin lahko na primer povečajo izpuste NO_x) ali celo poškoduje motor in sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov (presežne količine žvepla na primer škodujejo katalizatorjem), kar povečuje izpuste onesnaževal zraka. Od držav članic se zato zahteva, da uvedejo sisteme nadzora kakovosti goriv, po letu 2009 pa so goriva brez žvepla (tj. < 10 mg/kg) v cestnem prometu postala obvezna.

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije in povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje. Izpusti svinca v Sloveniji so se po letu 1994 pričeli zmanjševati, saj je postala obvezna uporaba katalizatorjev v novih avtomobilih z bencinskim motorjem, ki ne morejo uporabljati osvinčenega bencina. Svoje je dodala tudi politika cen z nižjo ceno neosvinčenega bencina. Z julijem 2001 je v Sloveniji stopila v veljavo pmejitev koncentracije svinca v motornih benciniz za promet največ do 0,05 mg/kg, od 1.1.2005 pa je uporaba svinca v teh bencinih povsem prepovedana, s čemer je izginil največji vir svinca v Sloveniji.

Benzen je hlapna organska spojina, ki se nahaja v naftnih derivatih in je dokazano rakotvorna snov. Največji vir benzena je promet. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih. Izpusti benzena so se precej znižali zaradi uporabe katalizatorjev v avtomobilih z bencinskimi motorji. Problematične so vožnje z neogretim katalizatorjem, ki so najpogostejše v mestih. Večje zmanjšanje izpustov benzena je bilo v Sloveniji doseženo leta 2001 z uvedbo evropskega standarda glede vsebnosti benzena, ki določa, da je najvišja zakonsko dovoljena vsebnost benzena v gorivih le 1 %. Skladno s tem meritve benzena niso bile presežene.

Na evropskem nivoju je s 1. januarjem 2009 je začela veljati nova specifikacija za cestna goriva za motorna vozila, ki omejuje vsebnost žvepla za vsa cestna goriva za motorna vozila na 10 ppm (goriva brez žvepla). To je drugo leto poročanja od začetka veljavnosti te zahteve, pri čemer je bila povprečna vsebnost žvepla leta 2010 še naprej manjša od navedene stopnje, kot je prikazano v Sliki PR17-4 (Evropska komisija, 2012). Zmanjšanje porabe tekočih goriv v povezavi z izpusti toplogrednih plinov bi naj dosegli tudi z zamenjavo goriv z obnovljivimi energetskimi viri, z zmanjševanjem porabe energije na enoto izdelka ter manjšo porabo goriva na prevoženi kilometer v vozilih.