KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Na znižanje izpustov SO2 iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v letu 2012 ni bila presežena, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, meritve benzena pa so nižje od predpisanih vrednosti.  


Kazalec prikazuje kakovost goriv uporabljenih v prometu v Sloveniji. Kakovost goriv je določena med drugim s koncentracijo žvepla v gorivih, ki so uporabljena v cestnem, ladijskem in letalskem prometu ter vsebnostjo svinca in benzena v gorivih v cestnem prometu. Za cestni promet je prikazan tudi letni trend koncentracij žvepla v motornem bencinu in dizelskih gorivih za celotno EU v obdobju med 2002 do 2010.

Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO2, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, znano pa je tudi, da prispeva k nastanku trdnih delcev v ozračju.

Svinec je kot težka kovina človeku in okolju nevarna snov. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z ostanki neizgorelih ogljikovodikov, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami. Po  uvedbi neosvinčenih motornih bencinov v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja se je vpliv svinca na okolje postopno zmanjševal.

Benzen je rakotvorna snov, ki je v majhnih količinah prisotna že v surovi nafti, nastaja pa tudi pri tehnološkem procesu pridobivanja visoko oktanskih komponent bencina. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja prav zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih.

Na znižanje izpustov SO2 iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu tudi v letu 2011 ni bila presežena, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem? in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, meritve benzena pa so nižje od predpisanih vrednosti.


Grafi

Slika PR17-1: Koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji v zimskem času v obdobju 2005-2012
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2005-2012.

* Opomba k sliki PR17-1: Podatka o koncentraciji žvepla v gorivu 98-oktanski bencin za  leti 2005 in 2006 sta prikazana le v tabeli, saj ju zaradi predpisanega formata v grafu ni mogoče prikazati.  

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
95-oktanski bencin mg/kg 32 28 23.3 18.2 7 7.2 6.9 6.4
98-oktanski bencin* mg/kg 7 6.6 4.1 4 3.2 4.1 5
Dizel mg/kg 47.2 47.4 24.6 20.1 6.7 7 6.7 7.1
Slika PR17-2: Koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji v poletnem času v obdobju 2005-2012
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2005-2012.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
95-oktanski bencin mg/kg 24.5 26.9 27.4 25.1 7 7 7.4 6.9
98-oktanski bencin mg/kg 10.5 6.9 8.3 3.6 4 3.1 3.9 5.8
Dizel mg/kg 47.2 37.9 32.9 23.7 6.6 7.3 6.9 7
Slika PR17-3: Koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v ladijskem prometu v Sloveniji v obdobju 2008-2012
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2008-2012.

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012
plinsko olje % (m/m) 0 0 0 0.1 0
dizel % (m/m) 2.8 2.7 2.8 3.4 1.1
Slika PR17-4: Letni trend povprečne vsebnosti žvepla v motornem bencinu in dizelskem gorivu, v EU državah, 2002-2010
Viri:

EU Fuel Quality Monitoring 2002-2010; 

*Razen Francije, ki ni predložila poročila v obdobju 2003–2005.
*Razen Malte, ki ni predložila poročila leta 2006.
***Razen Luksemburga, ki ni predložil poročila v letih 2007 in 2008, leta 2009 pa ni sporočil vseh podatkov. 

Prikaži podatke
2002 2003* 2004* 2005* 2006** 2007*** 2008*** 2009*** 2010
Motorni bencin delcev/ mio 51 37 38 19 18 18 14 6 6
Dizelsko gorivo delcev/ mio 169 125 113 25 22 23 18 8 7.5
Slika PR17-5: Koncentracija benzena v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v Sloveniji v obdobju 2007-2012
Viri:

EU Fuel Quality Report, Slovenia, 2007-2012.

Prikaži podatke
2007 2008 2009 2010 2011 2012
95-oktanski bencin % (v/v) 0.7 0.7 0.6 0.8 0.7 0.8
98-oktanski bencin* % (v/v) 0.8 0.5 0.6 0.6 0.5 0.7
mejna vrednost od 1.1.2005 % (v/v) 1 1 1 1 1 1

Cilji

>

  • Zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju oz. sežiganju nekaterih vrst tekočih goriv in tako zmanjšati škodljive učinke takih izpustov na človeka in okolje (Direktiva Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva).
  • Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 63/06, 92/06, 74/11) predpisuje dovoljeno koncentracijo žvepla v bencinu in dizelskem gorivu. Do konca leta 2008 je bila dovoljena vrednost 50 mg/kg goriva, od 1. januarja 2009 naprej pa 10 mg/kg goriva.
  • Direktiva 2009/30/ES določa, da bi morali  dobavitelji do 31. decembra 2020 emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu na enoto energije iz dobavljenega goriva ali energije zmanjšati do 10 %.
  • Direktiva 2009/28/ES določaskupni okvir zaspodbujanje energijeiz obnovljivih virov.Skladu s to direktivo, je deleženergije iz obnovljivih virovv prometudvigne nanajmanj10%v vsaki državi članicido leta 2020.
  • Med letalskimi gorivi obstaja oskrba letal z gorivom za reakcijske motorje JET A-1 in letalskim bencinom 100 LL. Za gorivo JET A-1 je sprejeta omejitev 0,30 % m/m oziroma 3000 mg/kg (glede na zahtevo Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS oziroma standard Def Stan 91-91), za gorivo 100 LL pa 0,05 % m/m oziroma 500 mg/kg (glede na standard Def Stan 91-90).
  • Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih od 1. januarja 2008 naprej znaša 0,1 % m/m za plinsko olje ter 3,5 % m/m za dizel (konvencija Marpol ter ISO standard 8217/2005 in ISO standard 8217/2010).
  • Po 1.1. 2005 bencinska goriva v cestnem prometu ne smejo več vsebovati svinca, vsebnost benzena pa ne sme biti višja od 1 % (Pravilnik o kakovosti tekočih goriv, Ur.l.RS, št. 78/00, 69/01, 37/04). 

Kakovost tekočih goriv v prometu neposredno vpliva na kakovost zraka. Da bi se zmanjšali vplivi na okolje, morajo imeti goriva ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti in sestavo, zmanjševati pa je treba tudi različne izpuste snovi v zrak, ki so posledica zgorevanja tekočih goriv. Zaradi preprečevanja čezmernih izpustov snovi v zrak so predpisane mejne koncentracije nekaterih snovi v tekočih gorivih, med katerimi velja najbolj izpostaviti žveplo, v preteklosti sta bila problematična tudi svinec in benzen.

Vsako leto se izvaja monitoring kakovosti tekočih goriv, v okviru katerega se izmerijo koncentracije zakonsko predpisanih snovi v gorivih v določenem številu vzorcev. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

Žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu, je prevladujoči vir izpustov žveplovega dioksida, ki je eden od glavnih razlogov za kisli dež in eden od glavnih vzrokov onesnaženosti zraka v mnogih urbanih in industrijskih območjih. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO2, ki prispeva h kislim usedlinam, kar lahko vodi do poškodb občutljivih ekosistemov, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in škodljivo učinkuje na poljedelsko proizvodnjo in rast gozdov. Kisli dež v mestih lahko povzroči pomembno škodo na zgradbah in arhitekturni dediščini. Onesnaženje z žveplovim dioksidom ima lahko negativen učinek na zdravje ljudi, zlasti pri tistih delih prebivalstva, ki trpijo zaradi bolezni dihal. Na znižanje izpustov SO2 iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih.

V letu 2012 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 127 vzorcev 95-oktanskega bencina, 27 vzorcev 98-oktanskega bencina in 162 vzorcev dizelskega goriva. V zimskih obdobjih med letoma 2005 in 2012 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjševala in nato nekako ustalila pri vseh vrstah goriv. Pri 95-oktanskem bencinu je tako pozimi leta 2010 znašala 7,2 mg/kg, leta 2012 pa 5,8 mg/kg (-20 %), medtem ko znaša relativno zmanjšanje glede na leto 2005 kar okoli 500 %. Pri 98-oktanskem bencinu je bila leta 2010 povprečna koncentracija v zimskem obdobju 3,2 mg/kg, v letu 2012 pa 5,0 mg/kg (okoli +56%), v celotnem obdobju 2005 – 2012 pa se je pri 98-oktanskem zimska koncentracija gibala med 4 in 7 mg/kg. Pri dizlu je bila v zimskem obdobju leta 2010 koncentracija 7 mg/kg, leta 2012 pa 7,1 mg/kg (+1,4%), medtem ko je bilo zmanjšanje v celotnem obdobju 2005 – 2012 kar okoli 700 %. Tudi v poletnih obdobjih je bilo med letoma 2005 in 2012 značilno zmanjševanje koncentracij žvepla, ki so leta 2012 dosegle pri 95-oktanskem bencinu povprečje 6,4 mg/kg, kar pomeni gleda na poletne mesece leta 2005 okoli 400 % znižanje, Pri 98-oktanskem bencinu  je bila koncentracija v toplejšem obdobju leta 2012 5,1 mg/kg , kar pa je primerljivo s povprečno koncentracijo okoli 5 mg/kg v letu 2005. Pri dizelskem gorivu je bila povprečna koncentracija žvepla v poletnem obdobju leta 2012 7,0 mg/kg, to pa pomeni v primerjavi z enakim poletnim obdobjem leta 2005 kar 700 % znižanje. Posebnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo tudi v letu 2012 ni bilo. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu je tako v poletnem kot tudi zimskem obdobju opazen najbolj izrazit padec koncentracij žvepla med letoma 2008 in 2009. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009. Dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2012 ni bila presežena za nobeno gorivo.

V letu 2012 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva in sicer po 2 vzorca za dizel in 3 za plinsko olje. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se je v obdobju 2008-2012 le rahlo  spreminjala in je v letu 2012 znašala 1,14 % m/m pri dizelu in <0,03 % m/m pri plinskem olju. Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej) je za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) in torej ni bila presežena.

Po grobih ocenah se je v letih 2008-2012 koncentracija žvepla v letalskih gorivih za reakcijske motorje JET A-1 gibala med 300-600 mg/kg za goriva 100 LL pa med 3-4,5 mg/kg. Koncentracije žvepla v letalskih gorivih so bile pod sprejetimi omejitvami.

Iz slike PR17-4 je razvidno, da je večina držav EU-27 leta 2007 na trg dajala bencinska in dizelska goriva s koncentracijami žvepla pod 50 mg/kg. Nekatere države članice (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska) so že v letu 2006 na trg dajale bencinska in dizelska goriva brez žvepla. Najslabše so se odrezale države Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Malta in Slovenija, ki leta 2007 na svojih trgih še niso ponujale goriv brez žvepla. V državah EU-27 je leta 2007 že 47 % bencinskih goriv oziroma 42 % dizelskih goriv vsebovalo koncentracije žvepla nižje od 10 mg/kg.

Neupoštevanje specifikacij za gorivo v cestnem prometu lahko povzroči povečanje izpustov (presežne količine kisikovih spojin lahko na primer povečajo izpuste NOx) ali celo poškoduje motor in sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov (presežne količine žvepla na primer škodujejo katalizatorjem), kar povečuje izpuste onesnaževal zraka. Od držav članic se zato zahteva, da uvedejo sisteme nadzora kakovosti goriv, po letu 2009 pa so goriva brez žvepla (tj. < 10 mg/kg) v cestnem prometu postala obvezna.

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije in povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje. Izpusti svinca v Sloveniji so se po letu 1994 pričeli zmanjševati, saj je postala obvezna uporaba katalizatorjev v novih avtomobilih z bencinskim motorjem, ki ne morejo uporabljati osvinčenega bencina. Svoje je dodala tudi politika cen z nižjo ceno neosvinčenega bencina. Z julijem 2001 je v Sloveniji stopila v veljavo pmejitev koncentracije svinca v motornih benciniz za promet največ do 0,05 mg/kg, od 1.1.2005 pa je uporaba svinca v teh bencinih povsem prepovedana, s čemer je izginil največji vir svinca v Sloveniji.

Benzen je hlapna organska spojina, ki se nahaja v naftnih derivatih in je dokazano rakotvorna snov. Največji vir benzena je promet. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih. Izpusti benzena so se precej znižali zaradi uporabe katalizatorjev v avtomobilih z bencinskimi motorji. Problematične so vožnje z neogretim katalizatorjem, ki so najpogostejše v mestih. Večje zmanjšanje izpustov benzena je bilo v Sloveniji doseženo leta 2001 z uvedbo evropskega standarda glede vsebnosti benzena, ki določa, da je najvišja zakonsko dovoljena vsebnost benzena v gorivih le 1 %. Skladno s tem meritve benzena niso bile presežene.

Na evropskem nivoju je s 1. januarjem 2009 je začela veljati nova specifikacija za cestna goriva za motorna vozila, ki omejuje vsebnost žvepla za vsa cestna goriva za motorna vozila na 10 ppm (goriva brez žvepla). To je drugo leto poročanja od začetka veljavnosti te zahteve, pri čemer je bila povprečna vsebnost žvepla leta 2010 še naprej manjša od navedene stopnje, kot je prikazano v Sliki PR17-4 (Evropska komisija, 2012). Zmanjšanje porabe tekočih goriv v povezavi z izpusti toplogrednih plinov bi naj dosegli tudi z zamenjavo goriv z obnovljivimi energetskimi viri, z zmanjševanjem porabe energije na enoto izdelka ter manjšo porabo goriva na prevoženi kilometer v vozilih.   


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, Direktivi 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (2001), Uredbi o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 63/06, 92/06, 74/11), Pravilniku o kakovosti tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 78/00, 69/01, 37/04), zahtevi Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS, standardu Def Stan 91-91, MARPOL konvenciji ter ISO standardu 8217/2005 in 8217/2010.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Letna poročila pooblaščenih izvajalcev Monitoringa kakovosti tekočih goriv.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Mirko Bizjak (cestni promet). Petrol, d.d., kontaktna oseba: Marko Premk (letalski promet). OMV Slovenija, d.o.o., kontaktna oseba: Valentina Danev (ladijski promet).
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 2005-2011. Podatki za cestni in ladijski promet so zbrani na podlagi Uredbe o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 63/06, 92/06 in 74/11). Program monitoringa lahko opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki si za izvajanje monitoringa lastnosti tekočih goriv pridobijo pooblastilo pristojnega organa. Monitoring lastnosti tekočih goriv se izvaja na kraju, kjer se tekoča goriva dajejo na trg. Število vzorcev se v posamezni sezoni za izvajanje monitoringa lastnosti tekočih goriv v tekočem letu razdeli med posamezne distributerje glede na njihov tržni delež prodaje posameznega goriva v preteklem letu, vendar najmanj en vzorec v sezoni na posameznega distributerja. Izvajalec monitoringa mora ministrstvu poslati letno poročilo o izvedbi programa monitoringa lastnosti tekočih goriv na kraju distribucije najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
Pri letalskem gorivu se iz goriva ne odvzemajo vzorci za merjenje koncentracije žvepla, ampak je podano dokazilo (certifikat), da goriva ustrezajo dogovorjenim zahtevam v skladu s standardi.
Podatki o vsebnosti benzena v tekočih gorivih v cestnem prometu so prikazani za obdobje 2007-2012.
Rezultati meritev vsebnosti svinca v cestnem prometu niso prikazani, saj se svinec po 1.1.2005 v gorivih ne pojavlja več.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazano je število odvzetih in analiziranih vzorcev tekočih goriv v cestnem prometu ter koncentracija žvepla (v mg/kg) v njih v poletnem in zimskem času. Predstavljeni so tudi podatki o koncentraciji žvepla v letalskem (v mg/kg) in ladijskem prometu (v % (m/m)).
Prikazana je tudi koncentracija benzena v tekočih gorivih v cestnem prometu v % (v/v).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del mednarodne izmenjave podatkov, obdelani v skladu s predpisano metodologijo in zato v mednarodnem merilu primerljivi s podatki drugih držav EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evropska komisija, EU Fuel Quality Monitoring – 2012, letno poročilo 2002-2010.
Skrbnik podatkov: Evropska komisija.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. november 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o vsebnosti žvepla v gorivih v cestnem prometu Evropska komisija letno zbira in jih objavlja v poročilih o Kakovosti goriv

Metodologija obdelave podatkov: Prikazan je letni trend vsebnosti goriv (bencin in dizel) v cestnem prometu na območju EU. Podatki so podani v ppm (parts per milion).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del mednarodne izmenjave podatkov.
Slabosti: Ni podatka za posamične evropske države.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  1. Agencija RS za okolje. Poročila o okolju v Sloveniji, (23.9.2013).
  2. ES, 1999. Direktiva Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (23.9.2013).
  3. ES, 2009a. Direktiva 2009/30/ES o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (24.9.2013).
  4. ES, 2009b. Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (24.9.2013).
  5. Evropska komisija, 2013. Fuel Quality Reporting - Slovenia (2005-2012) (24.9.2013).
  6. Evropska komisija, 2012. Fuel Quality Monitoring 2002-2010 (14.11.2013).
  7. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pravilnik o kakovosti tekočih goriv, Ur.l.RS, št. 78/00, 69/01, 37/04 (23.9.2013).
  8. Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka.
  9. Petrol, 2011. Ekološko poročilo 2000 (23.9.2013).
  10. Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, 2011. Kakovost motornega bencina in dizelskih goriv, ki se uporabljajo v cestnem prometu v Evropski uniji, Sedmo letno poročilo (23.9.2013)