Kazalec prikazuje število slovenskih občin in regij, ki so tradicionalno načrtovanje prometa nadgradile s celostnim pristopom. Pogoj za to je poleg izvajanja samih ukrepov trajnostne mobilnosti tudi celovit in strateški pristop k načrtovanju s pomočjo priprave CPS. To je dokumente, ki posamezne ukrepe združuje in jih postavlja v širši kontekst. Strategija se lahko pripravi na občinski (OCPS), regionalni (RCPS) ali državni (DCPS) ravni, trenutno je večina strategij v Sloveniji pripravljenih na občinski ravni.

Občinska celostna prometna strategija (OCPS) je po Zakonu o Celostnem prometnem načrtovanju sedemletni temeljni strateški dokument občine o usmerjanju razvoja in celostnega upravljanja prometa na njenem območju. Ker so mestne občine gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja, kar povzroča številčnejše interakcije med mestom in njegovim zaledjem, je OCPS obvezna za vse mestne občine v Republiki Sloveniji. Za vse druge občine OCPS ni obvezen, razen pri prometnih projektih, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna (neposredno, iz podnebnega sklada ali kohezijskih sredstev). OCPS bo namreč pokazal smiselnost sofinanciranja določenih prometnih projektov in zagotovil, da se bodo prednostno sofinancirali projekti, ki zagotavljajo največji učinek glede trajnostne mobilnosti. CPS je smiselno izdelati tudi za manjše občine, vendar v omejenem obsegu. Vsako naselje se namreč spoprijema z različnimi prometnimi težavami, čeprav morda samo na področju hoje in kolesarjenja. Za prebivalce vsakega kraja je zelo pomembno, da imajo v naselju, v katerem živijo, zagotovljene varne površine za hojo in kolesarjenje. Namen OCPS je sprememba potovalnih navad v občinah in izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz ter alternativnih oblik mobilnosti zaradi zmanjšanja obsega osebnega motornega prometa. Velik delež poti prebivalcev pa ne poteka le znotraj meja občin, ampak se začne ali konča zunaj teh, zato je priporočljivo, da se v nadaljnjem procesu predvidi sodelovanje s sosednjimi občinami in usklajevanje posameznih OCPS o zadevah skupnega interesa (kot na primer javni prevoz, izposoja javnih koles, souporaba vozil, izvedba ukrepov na infrastrukturi, financiranje ukrepov in podobno).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je novembra 2023 objavilo Javni razpis za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij (oznaka JR OCPS). Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje stroškov postopka priprave OCPS. Cilj javnega razpisa je vpeljava in spodbujanje celostnega prometnega načrtovanja ter usmerjanje lokalnih skupnosti v razvoj trajnostnega prometa s pomočjo instrumentov, kot je OCPS, ki bodo podlaga za dolgoročno in sistematično izvajanje ukrepov za spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti na lokalni ravni.

Na podlagi razpisa je bilo na datum 10. 10. 2025 po podatkih MOPE sprejetih 132 OCPS, številne pa so bile na ta datum še v procesu priprave. Z najnovejšo generacijo OCPS je zaživel tudi dvofazni postopek presoje kakovosti OCPS, ki jo izvajajo certificirani presojevalci, ki presojajo skladnost z skladnost z Nacionalnimi smernicami za pripravo OCPS ter izpolnjevanje relevantnih minimalnih standardov. Slednji imajo v novi generaciji poudarek na vključevanju javnosti in spremljanju obveznih kazalnikov

Celostno prometno načrtovanje izhaja iz izkušenj dobro delujočih praks mnogih evropskih mest, ki se z izzivi prometa ukvarjajo že dalj časa in uspešno uresničujejo ključna načela tega pristopa. V Veliki Britaniji, Franciji in Italiji so bile CPS že pred nekaj časa obvezne, zato imajo te države največ izkušenj z uvajanjem CPN in CPS in so bile vir navdiha Evropski komisiji pri aktivnem spodbujanju uvajanja CPS na evropski ravni.

Celosten pristop k izzivom prometa nadgrajuje obstoječe metode načrtovanja in ustrezno upošteva načela strateškega razmišljanja, vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. Ima merljive koristi in opazno dodano vrednost, zaradi katerih tudi pri nas vedno več deležnikov prepoznava prednosti uporabe tega pristopa v lokalnem in regionalnem okolju ter se odloči za pripravo CPS kljub temu, da slednja še ni zakonsko zahtevana. Do konca leta 2025 bo tak dokument pripravila in sprejela v občinskem svetu večina (več kot 170) slovenskih občin.

Nacionalne smernice za pripravo Občinske celostne prometne strategije (MOPE, 2023) izpostavljajo naslednje prednosti CPN:

• Boljša kakovost bivanja: Celostno načrtovanje prometa pomeni načrtovanje za ljudi in ne za avtomobile ter promet. To se odraža na primer v boljši kakovosti javnih prostorov, široki paleti različnih načinov potovanj, izboljšani varnosti, zmanjšanju količine toplogrednih plinov in podobno.
• Pozitivni učinki na okolje in zdravje: Če nam uspe izboljšati kakovost zraka, zmanjšati hrup, ublažiti podnebne spremembe, doseči aktivno mobilnost prebivalcev (peš ali s kolesom), potem smo ustvarili pogoje za bolj zdravo skupnost in prihranke na področju zdravstva.
• Izboljšana prometna varnost: Dokazano je, da umirjanje in zmanjševanje obsega avtomobilskega prometa ter kakovostna infrastruktura za hojo in kolesarjenje učinkovito zmanjšajo nevarnosti in število nesreč v mestu.
• Izboljšani mobilnost in dostopnost: Celostno prometno načrtovanje vsem prebivalcem zagotovi boljšo mobilnost. S tem lajša dostopnost do posameznih območij in storitev, kar (ob drugih koristih) krepi lokalno gospodarstvo in zmanjšuje brezposelnost.
• Izboljšana podoba občine: Občina, ki si aktivno prizadeva za celostno načrtovanje prometa, je v očeh javnosti vedno prepoznana kot bolj inovativna in napredna.
• Odločitve, ki jih javnost podpira: S pomočjo vključevanja javnosti lahko odločitve za ali proti ukrepom na področju prometa v občinah pridobijo pomembno stopnjo »javne legitimnosti«.
• Učinkovito naslavljanje obveznosti: Izdelava Celostnih prometnih strategij je učinkovit način nagovarjanja različnih obveznosti občine, kot so Direktiva o kakovosti zraka Evropske komisije ali nacionalni predpisi glede nadzora nad hrupom.
• Nove in celovite politične vizije: Celostna obravnava področja prometa omogoča nastanek premišljene dolgoročne vizije zagotavljanja mobilnosti. Posebna kakovost takšne vizije sta vključenost vidikov sektorskih politik, institucij in sosednjih občin ter usklajenost s ključnimi cilji občine (gospodarskimi, socialnimi, okoljskimi).
• Izboljšanje dostopa do sredstev: Celostna prometna strategija lahko zagotovi dostop do sredstev, ki so na voljo za inovativne rešitve, in poveča konkurenčnost občine pri prijavah na razpise za nacionalna in evropska finančna sredstva.

MOPE, pristojno za prometno politiko v državi, je v zadnjih 15 letih prepoznalo ključne probleme na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, uvrstila ukrepe trajnostne mobilnosti. Šlo je predvsem za izdelavo CPS v občinah z naselji mestnega značaja in za izvajanje ukrepov teh strategij, kot so: ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč javnega prevoza, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R (parkiraj in se pelji), ureditev postajališč javnega prevoza ter pločnikov in kolesarskih stez. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost so se oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti, kot na primer izdelava mobilnostnih načrtov institucij, omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet, zelena mestna logistika, uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti in izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti. Rezultat aktivnosti je bilo veliko število nov sprejetih občinskih CPS v Sloveniji – leta 2017 je CPS imelo 85 slovenskih občin v katerih je živelo 75 % prebivalcev Slovenije.

Pomembno je tudi usposabljanje za izdelovalce CPS, ki ga je zagotovilo pristojno ministrstvo v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS. S tem izobraževanjem je bila v letih 2014 – 2015 ter 2023-2024 ideja in koncept CPN prenesena na približno 100 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja, kar prav tako pomeni pomemben premik v to smer. Uveden je bil tudi sistem presoj kakovosti CPS s certificiranimi presojevalci. Z aktivno vlogo pristojnega ministrstva se je v Sloveniji zgodil pomemben preboj na tem področju.

Po podatkih MOPE je bilo na dan 10. 10. 2025 v procesu priprave OCPS, oziroma presoje kakovosti 36 občin: Črenšovci, Destrnik, Dobrovnik, Dornava, Jesenice, Kanal, Kobilje, Kostel, Lendava, Ljubljana, Ljubno, Luče, Markovci, Mirna, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Naklo, Odranci, Ormož, Pesnica, Puconci, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Sežana, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Tomaž, Šentrupert, Trbovlje, Trnovska vas, Vrhnika, Zavrč.