Kazalec letni izpusti TGP po Uredbi (EU) 2018/842 (v nadaljevanju izpusti neETS) omogoča spremljanje doseganja nacionalnega cilja do leta 2030 glede zmanjšanja izpustov TGP. V kazalcu obravnavamo samo izpuste toplogrednih plinov (TGP), ki niso vključeni v shemo EU za trgovanje z izpusti (ETS), kot tudi ne izpustov in ponorov iz sektorja raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF).

V kazalcu primerjamo letne izpuste s ciljno trajektorijo, določeno z Uredbo (EU) 2018/842 oz. Uredbo (EU) 2023/857 ter izvedbenimi akti, pa tudi indiktivnimi letnimi vrednostmi iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Skupni letni izpusti neETS so leta 2005 znašali 11.856 kt CO₂ ekv. Najvišjo vrednost so z 12.915 kt CO₂ ekv dosegli leta 2008, najnižjo pa leta 2020 z 9.807 kt CO₂ ekv. Leta 2022 so bili izpusti TGP za 3,2 % višji kot leto prej in so znašali 10.694 kt CO₂ ekv. Leta 2023 so znašali 10.221 kt CO₂ ekv in so se glede na leto prej zmanjšali za 4,4 %. V obdobju 2005−2023 so se izpusti zmanjšali za 13,8 % oz. za 1.635 kt CO₂ ekv.

Doseganje nacionalnega cilja

Cilj za leto 2023, določen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/2126, ki znaša 10.991 kt CO₂ekv, je bil dosežen, saj so bili izpusti neETS od njega nižji za 7 %. Ravno tako je bil dosežen tudi cilj za to leto iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2023/1319, ki znaša 10.814 kt CO₂ekv. Izpusti neETS so bili od tega cilja nižji za 5,5 %. Stanje leta 2023 je nekoliko drugačno, če ga primerjamo z indikativnimi letnimi vrednostmi iz NEPN 2020 in NEPN 2024, saj nobena od omenjenih vrednosti ni bila dosežena. Zaostanek za indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2020 z izhodiščem v letu 2021 je znašal 0,5 %, iz NEPN 2024 pa 2,6 %. Po primerjavi z indikativno letno vrednostjo z izhodiščem v letu 2005, so bili izpusti leta 2023 glede na trajektorijo skladno z NEPN 2020 višji za 0,7 %, glede na trajektorijo skladno z NEPN 2024 pa za 8,0 %. Da bi dosegli cilj za leto 2030 iz NEPN 2024, bo treba izpuste neETS glede na leto 2023 zmanjšati še za 17 %.

Sektorski letni izpusti

Sektorski deleži so bili leta 2023 naslednji: promet: 52,5 %; kmetijstvo: 16 %; druga področja oz. široka raba (ki vključuje rabo goriv v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu): 12,4 %; raba goriv v industriji in gradbeništvu ter procesni izpusti (samo neETS): 11,1 %; proizvodnja električne energije in toplote (samo neETS): 4,4 %; in odpadki: 3,7 %.

Gibanje izpustov v sektorjih

Sektorska slika gibanja izpustov je mnogo bolj razgibana od skupnih izpustov. Promet je edini sektor, v katerem so se izpusti v obdobju 2005−2023 močno povečali, in sicer za 962 kt CO₂ ekv oz. za 22 %. V ostalih sektorjih neETS so se izpusti v istem obdobju zmanjšali za skupno 2.598 kt CO₂ ekv. Izpusti TGP so se leta 2023 povečali samo v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu ter procesni izpusti (samo neETS), v vseh drugih sektorjih pa so se zmanjšali, najbolj v sektorju promet, za 7 %.

Indikativni sektorski cilji

Sektorji se med seboj razlikujejo tudi glede doseganja indikativnih sektorskih ciljev, ki so bili do leta 2020 zastavljeni v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), do leta 2030 pa v NEPN.

Sektorji se med seboj razlikujejo tudi glede doseganja indikativnih sektorskih ciljev, ki so bili do leta 2020 zastavljeni v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), v obdobju 2021–2030 pa v NEPN 2020 oz. NEPN 2024.

V prometu, ki je imel leta 2023 največji, 52,5-odstotni delež v izpustih neETS, se trend ponovno spreminja. Potem ko so izpusti v letu 2017 dosegli najvišjo vrednost v obdobju 2013−2020 in so bili skoraj 5 odstotnih točk nad ciljno vrednostjo za leto 2020, so se po 0,4-odstotnem zmanjšanju v letu 2018, 3,6-odstotnem v letu 2019 in celo 18,7-odstotnem v letu 2020 povsem obrnili in bili leta 2020 23 odstotnih točk pod ciljno vrednostjo za to leto. Indikativni cilj za leto 2020 iz OP TGP je tako bil dosežen, vendar pa njegovo doseganje ni bilo posledica izvajanja ukrepov na področju prometa, temveč predvsem zunanjih okoliščin zaradi svetovne pandemije koronavirusa. Že leta 2021 so se izpusti ponovno povečali, za dobrih 12 %, leta 2022 pa za 10,2 %. Leta 2023 je sledilo 7-odstotno zmanjšanje, s čimer so se začeli izpusti v prometu ponovno približevati trajektoriji indikativnih letnih vrednosti, ki je bila določena z linearno interpolacijo od dejanskih izpustov leta 2005 do ciljnih vrednosti v letu 2030 iz NEPN 2020. V obdobju 2005–2023 so se v prometu izpusti TGP tako povečali za 22 %. Indikativna letna vrednost leta 2023 zato ni bila dosežena, zaostanek je bil 13 odstotnih točk, v primerjavi z indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 pa je bil zaostanek še znatno večji, 23 odstotnih točk. Treba je zagotoviti dolgoročno obvladovanje izpustov v prometu z izvajanjem ukrepov, ki pa so kratkoročno odvisni tudi od razmerij med cenami pogonskih goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Sektor ostaja kritičen z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih indikativnih letnih vrednosti.

V kmetijstvu so se izpusti TGP v obdobju 2005–2023 zmanjšali za 7 %. S tem so bili leta 2023 za 6 odstotnih točk pod indikativno letno vrednostjo za to leto iz NEPN 2020. Hkrati so bili tudi pod indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024, za 5 odstotnih točk. Po zmanjšanju v letu 2022 za 4,1 % glede na preteklo leto, so se izpusti v letu 2023 zmanjšali še za dodatnih 1,7 %. Dolgoročni trendi so stabilni, spremembe počasne. Delež izpustov iz kmetijstva v skupnih izpustih neETS se je glede na pretekle številke sicer povečal, kar je posledica uporabe novih pretvorbenih faktorjev za CH₄ in N₂O*¹ (t.i. GWP), ki se uporabljajo za izračun izpustov v obdobju 2021−2030. To na doseganje ciljev sicer ni imelo velikega vpliva, saj se cilji ob upoštevanju ciljne relativne spremembe vsako leto znova preračunajo glede na zadnje vrednosti za izhodiščne izpuste iz leta 2005.

V široki rabi so se izpusti v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšali, sledili sta dve leti rasti, v obdobju 2017–2019 so se izpusti ponovno zmanjševali, v letu 2020 ostali nespremenjeni in nato leta 2021 nadaljevali z zmanjševanjem. Letno zmanjšanje je bilo, kljub hladnejši zimi, leta 2021 skoraj 8-odstotno, kot posledica zmanjšanja rabe tekočih goriv. V letih 2022 in 2023 so izpusti ostali skorajda nespremenjeni, najprej so se povečali za 1 %, nato pa zmanjšali za 1,2 %. V obdobju 2005–2023 so se izpusti TGP v široki rabi zmanjšali za 54 %. Indikativna letna vrednost za leto 2023 iz NEPN 2020 v tem sektorju tako ni bila dosežena, zaostanek je bil 1 odstotno točko. Je pa bila zato dosežena indikativna letna vrednost iz NEPN 2024, in sicer je bilo doseženo zmanjšanje od nje večje za 4 odstotne točke. Tudi temu sektorju bo treba z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev posvetiti dodatno pozornost.

V sektorju proizvodnje električne energije in toplote (samo neETS), ki predstavlja v izpustih neETS le manjši, 4,4-odstotni delež, sta bili indikativni letni vrednosti za leti 2022 in 2023, tako iz NEPN 2020 kot tudi NEPN 2024, doseženi. Zmanjšanje v obdobju 2005–2023 je bilo 29-odstotno. Leta 2022 je bilo v industriji (samo neETS) zabeleženo največje zmanjšanje izpustov v zadnjem desetletju (- 9,0 %), leta 2023 pa malenkostno povečanje, za 0,5 %. V obdobju 2005–2023 so se izpusti TGP v tem sektorju zmanjšali za 25 %. Za indikativno letno vrednostjo za leto 2023 iz NEPN 2020 je doseženo zmanjšanje zaostajalo za 6 odstotnih točk, za indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 pa za 4 odstotne točke. V industriji od leta 2013 dalje ni mogoče zaslediti trenda večjega zmanjševanja, kar bi lahko posledično pripeljalo do tega, da bo cilje težko doseči.

Izpusti iz ravnanja z odpadki so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševali skladno z indikativnimi letnimi vrednostmi. Leta 2022 so se zmanjšali za 0,3 %, leto kasneje pa še za dodatnih 0,8 %. V obdobju 2005–2023 so se izpusti zmanjšali za 54 %, kar je največ med vsemi sektorji. Indikativni letni vrednosti za obe leti, 2022 in 2023, cilja za leto 2030 sta v NEPN 2020 in NEPN 2024 enaka, sta bili doseženi.

Izpolnitev vseh indikativnih sektorskih ciljev za neETS iz NEPN 2020 bi leta 2030 po projekcijah privedla do zmanjšanja izpustov glede na leto 2005, ki je za skoraj 5 odstotnih točk višje od cilja iz NEPN 2020 (20-odstotno zmanjšanje izpustov neETS). To pomeni, da nedoseganje sektorskih ciljev iz NEPN 2020 ne pomeni nujno tudi nedoseganja skupnega cilja glede zmanjšanja izpustov neETS, ambiciozni sektorski cilji pa so potrebni za dolgoročno obvladovanje izpustov TGP ter doseganje ciljnega deleža OVE v bruto končni rabi energije in ciljev na področju učinkovite rabe energije. Kljub vsemu pa bodo morali za prehod v nizkoogljično družbo skoraj vsi sektorji svoje izpuste dolgoročno zmanjšati na minimum, saj bi neizpolnjevanje cilja kateregakoli od sektorjev ogrozilo cilj celotne države.

Slika (Slika PO01-5) prikazuje spremembe izpustov TGP v obdobju 2005‒2023, in sicer v odstotkih in v količinah izpustov. Očitna je problematika prometa ter njegovo nedoseganje indikativnih letnih vrednosti iz NEPN 2020, pri katerih nekoliko zaostajata tudi industrija neETS in široka raba, pa tudi skupni izpusti neETS. Prispevek k zmanjšanju je po absolutni in relativni vrednosti največji v široki rabi, kjer se tudi izvaja največ ukrepov, sledijo pa odpadki.

Opomba:

^*1   Novi faktorji (t.i. AR5) so za CH₄ 28, za N₂O 265, stari (t.i. AR4) pa so bili za CH₄ 25 in za N₂O 298.