KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2022 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2022 so v EU-28 narasli za skoraj četrtino. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje, otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.


Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti TGP (CO2, CH4, N2O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina TGP antropogenega izvora v atmosferi, zaradi naraščajočih izpustov, zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje izpustov TGP na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje.

V Sloveniji omejevanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) ureja predvsem Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). Ta zakon določa nacionalne cilje in ukrepe za zmanjšanje emisij, skladno z mednarodnimi zavezami, kot so cilji iz Pariškega sporazuma in podnebni cilji Evropske unije. Prav tako vključuje podlage za izvajanje ukrepov, kot je trgovanje z emisijskimi kuponi in sektorjske omejitve emisij za promet, energetiko in druge industrije.

Kazalec prikazuje izpuste TGP v prometu od izhodiščnega leta 1986 dalje po vrstah prometa v Sloveniji ter gibanje izpustov TGP v Sloveniji v obdobju 1986-2022 in v evropskih državah v obdobju 1990-2022. Skupni izpusti so razdeljeni na cestni, letalski in železniški promet. Izpusti iz plovil so zajeti v cestnem prometu, saj ločenih podatkov o porabi goriv za ta namen nimamo. Izpusti iz mednarodnih skladišč (mednarodni letalski in ladijski promet) v tem kazalcu niso prikazani in se tudi ne prištevajo k nacionalnim izpustom.

Med TGP uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Količine izpustov TGP se zaradi primerljivosti preračunajo na ekvivalent CO2, ki upošteva razlike med toplogrednim potencialom posameznih plinov. Izpusti iz prometa se nanašajo na prve tri pline (CO2, CH4, N2O).


Grafi

Slika PR09-1: Izpusti toplogrednih plinov v prometu po vrstah prometa, Slovenija, 1986-2022
Viri:

GHG Archive, Slovenian Environment Agency (2024)

Prikaži podatke
skupaj [1000 t ekvivalenta CO2] ostali promet [1000 t ekvivalenta CO2] železniški promet [1000 t ekvivalenta CO2] cestni promet [1000 t ekvivalenta CO2] letalski promet [1000 t ekvivalenta CO2]
1986 2051,41 0,01 76,99 1973,80 0,61
1987 2424,93 0,01 76,33 2348,18 0,41
1988 2454,33 0,01 73,76 2379,97 0,59
1989 2484,58 0,01 74,95 2408,79 0,83
1990 2736,62 0,01 72,77 2662,76 1,08
1991 2592,94 0,01 81,26 2511,06 0,61
1992 2634,77 0,01 54,61 2579,18 0,97
1993 3189,84 0,01 46,23 3141,87 1,73
1994 3586,70 0,01 46,76 3537,90 2,03
1995 4019,83 0,02 48,79 3969,04 1,98
1996 4571,65 0,02 45,38 4524,04 2,21
1997 4774,76 0,02 43,98 4728,40 2,37
1998 3961,01 0,02 42,97 3915,09 2,93
1999 3749,86 0,02 41,88 3705,13 2,83
2000 3698,17 0,01 42,64 3652,68 2,84
2001 3860,56 0,02 41,62 3816,61 2,32
2002 3909,38 0,02 43,82 3863,23 2,31
2003 3959,02 0,02 41,14 3915,49 2,37
2004 4137,02 0,03 41,74 4093,38 1,87
2005 4406,82 0,03 41,78 4362,28 2,74
2006 4642,73 0,03 41,60 4599,09 2,01
2007 5246,23 0,04 40,36 5203,61 2,22
2008 6166,83 2,16 37,10 6125,49 2,08
2009 5162,79 3,42 31,23 5126,16 1,98
2010 5303,28 4,42 33,42 5263,47 1,97
2011 5654,17 0,88 35,11 5615,41 2,77
2012 5673,42 1,19 33,27 5636,66 2,30
2013 5372,68 0,49 34,26 5336,20 1,73
2014 5389,32 1,81 44,96 5340,68 1,87
2015 5360,38 2,98 41,30 5314,12 1,98
2016 5734,75 2,80 34,60 5695,33 2,03
2017 5865,06 4,62 32,26 5826,46 1,72
2018 5844,31 0,85 29,36 5812,08 2,01
2019 5635,18 0,69 25,92 5606,59 1,97
2020 4575,71 1,00 18,88 4554,26 1,58
2021 5205,49 0,94 22,83 5180,25 1,47
2022 5795,24 0,51 23,37 5768,66 2,70
Slika PR09-2: Gibanje izpustov TGP po vrstah prometa in plinih, Slovenija, 1986-2022
Viri:

Emisijske evidence TGP, poročano oktober 2024, ARSO (12. 11. 2024)

Prikaži podatke
izpusti 1986 [Gg] izpusti 2022 [Gg] sprememba 1986-2022 (%) [%]
CO2 1975,00 5732,21 190,24
CH4 0,90 0,18 -80,47
N2O 0,10 0,22 109,09
letalski promet 0,61 1,70 176,74
cestni promet 1950,54 5768,66 195,75
železniški promet 76,99 23,37 -69,64
Slika PR09-3: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa po evropskih državah, 1990–2022
Prikaži podatke
sprememba [%]
Poljska 234,28
Irska 128,48
Slovenija 111,68
Malta 106,08
Hrvaška 72,65
Češka 72,37
Romunija 70,09
Madžarska 68,71
Ciper 63,81
Luksemburg 60,55
Portugalska 57,69
Španija 54,23
Bolgarija 52,55
Avstrija 48,48
Grčija 23,49
EU-27 19,50
Belgija 15,56
Slovaška 14,12
Danska 11,99
Italija 7,09
Francija 4,98
Litva 3,45
Latvija 3,44
Estonija 2,86
Nizozemska -8,60
Nemčija -9,62
Finska -19,14
Švedska -30,14

Cilji

Evropski zeleni dogovor določa cilj doseči ogljično nevtralno EU do leta 2050. To zahteva razogljičenje vseh sektorjev. Za dosego teh ciljev je Evropski podnebni zakon določil potrebne pravne obveznosti, vključno s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 in zmanjšanja izpustov iz prometa za 90 % do leta 2050.

Da bi zagotovili, da lahko transportni sistem EU doseže zeleno preobrazbo, je bila leta 2020 predstavljena strategija "Trajnostna in pametna mobilnost". Skupaj z akcijskim načrtom ta strategija vključuje 84 pobud, ki bodo pomagale doseči to preobrazbo. Ta strategija je ključnega pomena, saj prometni sektor prispeva skoraj četrtino izpustov toplogrednih plinov v Evropi. Poleg tega se je ta sektor izkazal za zahtevnega pri razogljičenju in od leta 1990 ni pokazal enakih zmanjšanj izpustov toplogrednih plinov kot drugi sektorji. Zato je pomembno podrobno spremljati ta sektor in projicirati spremembe izpustov toplogrednih plinov na podlagi zmanjšanj, ki jih omogočajo že sprejeti ali načrtovani politični ukrepi v državah članicah EU.

Letalski promet (vse letalske družbe, ki delujejo v Evropi) je vključen v sistem trgovanja z izpusti EU (EU ETS), medtem ko preostali del prometnega sektorja (z izjemo mednarodnega ladijskega prometa) ureja Uredba o delitvi prizadevanj (Effort Sharing Regulation).


Po podatkih Agencije RS za okolje največji delež TGP prispeva promet (33 % leta 2019), sledi pa mu energetika (27 %). Izpusti TGP so se v prometu v obdobju 1986–2022 potrojili, najbolj v cestnem in letalskem prometu. Izpusti iz železniškega prometa so se v enakem obdobju skoraj prepolovili. Po posameznih TGP so v obdobju 1986 - 2022 najbolj narasli izpusti CO2 (za 190 %) izpusti N2O za 109 %, medtem, ko so se izpusti CH4 zmanjšali za 81 %.

Cestni promet je vir velike večine izpustov zaradi prometa, saj je leta 2022 prispeval 99 % vseh izpustov. Število cestnih motornih vozil, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji nenehno naraščajo, medtem, ko se specifična poraba novih vozil le počasi zmanjšuje. Razvoj infrastrukture, posebno na urbanih območjih, taki rasti ne zmore slediti, zato so vse pogostejši cestni zastoji, ki dodatno prispevajo k izpustom. V zadnjih letih je zelo pereča tudi rast cestnega tovornega prometa, posebno tranzitnega. Delež izpustov iz tovornega prometa je bil leta 2014 ocenjen na 35,5 %, medtem, ko druge izpuste povzroča potniški promet (osebni promet 63,2 %, avtobusni promet 1,4 %).

Medtem, ko so se izpusti železnic v EU od leta 1990 zmanjšali, so se povečali izpusti cestnega prometa, pomorskega prometa in letalstva. V prihodnjih 15 letih naj bi se zmanjšali le izpusti cestnega prometa. Cestni promet predstavlja največji delež skupnih izpustov prometa v EU (približno 73 % leta 2022), vendar naj bi se ta zmanjšal, saj se cestni promet razogljičuje hitreje kot drugi načini prevoza. Največje povečanje do leta 2030 je predvideno v letalskem sektorju, čemur sledi mednarodni pomorski promet. Zato naj bi ti podsektorji v prihodnjih letih predstavljali večji delež izpustov v prometnem sektorju. Najnovejši trendi kažejo še hitrejše povečanje, kot je bilo predvideno za letalstvo, čeprav bodo učinki COVID-19 v letu 2020 verjetno povzročili znatno zmanjšanje (TERM, 2020).

Slovenija je bila po rasti izpustov TGP med 33 državami, ki so članice Evropske agencije za okolje, v letu 2018 na visokem četrtem mestu. V starih članicah se je rast v zadnjih letih umirila, medtem, ko je v novih ravno v zadnjih letih rast občutna. K rasti sta prispevala tako cestni kot letalski promet. Izpusti TGP iz mednarodnega letalstva in pomorstva prav tako hitro naraščajo, vendar niso vključeni v kvote, relevantne za cilje Kjotskega protokola.

Za izpolnjevanje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola je Vlada RS leta 2009 sprejela spremenjen in dopolnjen operativni načrt za zmanjšanje izpustov TGP. V zadnjem poročilu Vladi o spremljanju izvajanja OP-TGP za leto 2011 je ugotovljeno, da so nižji izpusti iz prometa v zadnjih letih posledica precejšnjega zmanjšanja zunanjetrgovinskih tokov oziroma cestnega blagovnega prometa. Ustrezen dejavnik je bilo tudi ustrezno prilagajanje trošarin, kar pomeni, da so bile maloprodajne cene goriva primerljive s cenami v sosednjih državah.  Z uvajanjem nujnih ukrepov trajnostne prometne politike je Slovenija še vedno zelo zaostajala, čeprav so bila v začetku leta 2010 zagotovljena znatna sredstva za investicije v železniško infrastrukturo, v tem letu pa se je intenziviralo tudi izvajanje aktivnosti na področju javnega potniškega prometa. Povečala se je podpora razvoju in uvajanju posameznih nizkoogljičnih tehnologij (novi kompetenčni in razvojni centri, program podpore uvajanju električnih vozil), vendar to področje kot celota v politiki raziskav in razvoja še ni bilo prioritetno obravnavano.

V letu 2014 je Vlada sprejela nov Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij TGP do leta 2020. V njem je bil opredeljen dolgoročni cilj zmanjšanja izpustov iz tega sektorja do leta 2050 najmanj  za  polovico in do leta 2020 za 9% glede na leto 2008.  Za  dosego teh ciljev je bilo načrtovano izvajanje ukrepov, kot so uveljavljanje nizkoogljičnih tehnologij, trajnostnega prevoza in zagotavljanje enake ali boljše kakovosti življenja z manj prevoženimi kilometri. Ukrepi naj bi bili do leta 2020 zlasti usmerjeni v izboljšanje učinkovitosti vozil, spodbujanje tehnologij in goriv z nižjimi izpusti CO2, izboljšanje kakovosti in dostopnosti javnega prometa za povečanje njegove uporabe le-tega in optimiranje prevoza.


Metodologija

Cilji so povzeti po:

Evropski zeleni dogovor, Evropski podnebni zakon: Uredba (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), Trajnostna in pametna mobilnost EU, Effort Sharing Regulation - Regulation (EU) 2023/857 on binding annual greenhouse gas emission reductions by Member States from 2021 to 2030 contributing to climate action to meet commitments under the Paris Agreement, and Regulation (EU) 2018/1999

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o izpustih iz zgorevanja goriv so večinoma izračunani z uporabo statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Za izračun izpustov iz cestnega prometa pa uporabljamo vrsto drugih podatkov, najpomembnejši so podatki o voznem parku (Evidenca registriranih motornih in priklopnih vozil) in podatki o prevoženih kilometrih. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.

Metodologija obravnavanja podatkov za kazalec: Za izračun izpustov iz cestnega prometa se uporablja model COPERT 4, ki je bil razvit v okviru Evropske okoljske agencije (EEA). Model uporablja različne emisijske faktorje glede na vrsto goriva, starost in vrsto vozila, hitrost vožnje, kakor tudi klimatske pogoje. Izpusti se izračunajo glede na slovenski vozni park, nato pa se prilagodijo dejanskim podatkom o prodanem gorivu. Metodologija namreč zahteva, da se izpusti iz goriva, ki je bilo prodano v Sloveniji prišteva k slovenskim izpustom, četudi je bilo gorivo prodano tujcem. Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uteži (Global warming potential = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC in znašajo: CO2 = 1, CH4 = 25, N2O = 298. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/izhodiščno leto)(1 /število let) –1] x 100

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti toplogrednih plinov v prometu po vrstah prometa, Slovenija, 1986-2019

 

Kt CO2 ekv

Emisijske evidence TGP, poročano oktober 2024, ARSO

 

1986-2022

Letno za predpreteklo leto

Letno

15.11.2024

Da

Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa glede na prevozni način in toplogredni plin, Slovenija, 1986–2022

 

%

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): evidence TGP so izračunane za nacionalno raven

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: kot za Slovenijo.

Metodologija obravnavanja podatkov za kazalec: kot za Slovenijo.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa, EU, 1990–2022

 

%

EEA greenhouse gases - data viewer, 2024

1990–2022

Da, aprila za predpreteklo leto

Letno

15.11.2024

 

Drugi viri in literatura