[OP02] Poročanje okoljskih podatkov
Ključno sporočilo
Slovenija zadnja leta dosega slabše rezultate pri poročanju po osnovnem toku podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) kot prejšnja leta. Leta 2019 smo dosegli 90 %, kar je tudi cilj EEA za povprečje vseh držav. V naslednjih letih smo dosegli okoli 83 %. V letu 2021 je 6 držav EEA doseglo 100 % poročanje, 9 držav je doseglo več kot 90 %. Ocenjevanih je bilo 11 najpomembnejših podatkovnih tokov, ki podpirajo pomembnejše okoljske odločitve.
Definicija
Poročanje okoljskih podatkov merimo s stopnjo popolnosti okoljskih poročil, poslanih v skladu z zahtevami direktiv, uredb ter za manjši del podatkov po zahtevah Evropske agencije za okolje (EEA). Oceno, narejeno na podlagi vnaprej določenih meril, pripravi Evropska agencija za okolje in objavi v letnih poročilih o napredku – Eionet osnovni tok podatkov (Eionet core data flows). Kazalec prikazuje stopnjo popolnosti poročanih podatkov za Slovenijo in povprečje držav EEA (mediana EEA-38). Rezultat 100 % pomeni, da so bili vsi ocenjevani podatkovni tokovi poročani pravočasno in ni bilo zaznanih napak pri testu kakovosti podatkov posamezne države.
Grafi
Poročila o napredku – Osnovni tok podatkov v EIONET-u (Eionet core data flows), Evropska agencija za okolje (2023)
Podatki za leto 2022 so začasni
| povprečje držav EEA | Slovenija | |
|---|---|---|
| 1999 | 47 | 50 |
| 2000 | 45 | 50 |
| 2001 | 53 | 66 |
| 2002 | 62 | 78 |
| 2003 | 64 | 88 |
| 2004 | 57 | 92 |
| 2005 | 69 | 75 |
| 2006 | 73 | 96 |
| 2007 | 81 | 94 |
| 2008 | 85 | 96 |
| 2009 | 86 | 94 |
| 2010 | 90 | 96 |
| 2011 | 92 | 94 |
| 2012 | 90 | 94 |
| 2013 | 90 | 96 |
| 2014 | 89 | 89 |
| 2016 | 85 | 93 |
| 2017 | 86 | 81 |
| 2018 | 89 | 86 |
| 2019 | 86 | 90 |
| 2020 | 89 | 84 |
| 2021 | 89 | 83 |
| 2022 | 81 | 83 |
Cilji
- Do leta 2030 doseči vsaj 90 % povprečno stopnjo poročanja držav.
- Izvajanje redne državne obveznosti Republike Slovenije glede poročanja Evropski komisiji in drugim evropskim institucijam.
Komentar
Slovenija večino mednarodnih poročevalskih zahtev s področja okolja zagotavlja preko tako imenovanega orodja Reportnet, ki ga je v ta namen, po naročilu Evropske komisije, razvila Evropska agencija za okolje. Države članice preko tega orodja poročamo podatke informacije in projekcije na tri direktorate Evropske Komisije: direktorat za okolje (DG ENV), za podnebje (DG CLIMA) ter energijo (DG ENER).
Seznam najpomembnejših podatkovnih tokov, ki jih bo Evropska agencija za okolje (EEA) ocenjevala, sprejmejo predstavniki držav v Upravnem odboru EEA. Iz množice poročevalskih obveznosti izberejo tiste, ki vključujejo podatke in informacije potrebne za analize in spremljanje ciljev veljavnih evropskih strategij in večletnega programa EEA. Podatki in informacije, ki jih poročamo države po teh podatkovnih tokovih so osnova za analize in poročila, ki jih EEA pripravlja za odločevalce in javnost.
Od leta 2018 do 2021 je osnovni tok podatkov zajemal 11 poročil, ki obravnavajo: stanje in količine voda (reke, jezera, podzemne vode, morje, kopalne vode), kakovost zraka, izpuste v zrak in vodno okolje, izpuste in projekcije toplogrednih plinov, industrijsko onesnaževanje ter podatke o zavarovanih območjih.
Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje za obdobje predpreteklega leta. V oceno se upoštevajo pravočasnost in skladnost poročil, ki so vključene v osnovni tok podatkov glede na poročevalske zahteve. Število poročil in metodologija sta se v osnovnem toku podatkov, ki so zajeta v ocenjevanje z leti nekoliko spreminjali. Slabše ocene posameznih držav, v določenih letih, so lahko tudi posledica vključitve novih podatkovnih tokov ali strožjih poročevalskih zahtev.
Aktivnosti se izvajajo od leta 1999 in v prvem ocenjevalnem obdobju je Slovenija, kakor večina držav članic Evropske agencije za okolje, posebno tiste, ki so se pripravljale za vstop v EU, dosegla zaznaven napredek. Po merilih takratnega Prednostnega toka podatkov v EIONET-u smo bili v letu 2003 z oceno 88 %, prvič med prvih 5 najbolje uvrščenih držav. V letu 2006 smo bili z 96 % celo na tretjem mestu med vsemi 37 ocenjevanimi državami. V zadnjih letih nam kakovost poročanja rahlo pada, leta 2021 smo dosegli le 83 % in pristali na 23 mestu od 38 držav.
V letu 2021 je 6 držav EEA doseglo 100 % poročanje in 9 držav več kot 90 %. Ocenjevanih je bilo 11 najpomembnejših podatkovnih tokov, ki podpirajo pomembnejše okoljske odločitve.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Strategija EEA 2021-2030
Izvorna baza podatkov oz. vir: Rezultati so povzeti po letnih poročilih EEA o napredku držav pri poročanju najpomembnejših podatkovnih tokov: Eionet core data flows https://www.eea.europa.eu/publications#c14=Eionetprioritydataflows
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. 5. 2023
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Osnovni tok podatkov v EIONET-u (Eionet core data flows) obsega izbor trenutno 11 poročil s predpisano vsebino in obliko, ki so jih države članice EEA v določenem roku dolžne poslati Evropske agencije za okolje, da jih uporabi pri pripravi svojih poročil. Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje za obdobje preteklega leta.
Metodologija obdelave podatkov: EEA vsako leto oceni poročila držav, ki so preko Reportnet orodja poslana po obvezah direktiv, uredb ali na podlagi letnega delovnega plana EEA. Poročila, ki bodo ocenjena so v naprej določena v tako imenovanem osnovnem podatkovnem toku (Core Data Flow - CDF). Ocenjuje se poročanje po podatkovnem toku, ki je bil s strani Upravnega odbora EEA potrjen leta 2016 (drugo ocenjevalno obdobje). V CDF je vključenih 11 podatkovnih tokov. Kriterije za ocenjevanje EEA postavi pred poročanjem. Poročanje po podatkovnih tokovih je ocenjeno s točkami od 1 do 4. Vsota dobljenih točk kot delež vseh možnih točk, ki bi jih lahko dobila posamezna država, je skupna ocena stopnje popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami EEA po državah. Merila za točkovanje so določena vnaprej in za vsako poročilo posebej, nanašajo pa se predvsem na dolžino in popolnost časovne serije podatkov, ki so bili zahtevani in poslani, na pošiljanje podatkov v predpisanem roku in predpisani obliki ipd. Vsako leto se merila rahlo zaostrijo. Izbor poročevalskih obveznosti, ki se ocenjujejo pomagajo državam, da lahko svoje kadrovske in finančne vire usmerijo tako, da ta poročanja čim bolje opravijo. Po prenovi Reportnet orodja, ki bo začelo delovati leta 2021 in bo vključeval vse poročevalske obveznosti Komisiji tako za DG ENV, DG Clima ter DG Energy (razen za odpadke in tla), bo ocenjevani podatkovni tok verjetno zopet spremenjen. Države članice EEA so že pozvale EEA in Komisijo, da se čimprej določi najpomembnejše podatkovne tokove, da se države lahko pripravijo.
Prvo ocenjevalno obdobje je potekalo od leta 2005 do 2015. Število ocenjenih podatkovnih tokov se je spreminjalo zaradi sprememb pri poročanju podatkov in informacij kompleksnih okoljskih tematik kot sta na primer voda in zrak. V poročevalskem obdobju od maja 2014 do aprila 2015 je bilo ocenjenih osem podatkovnih tokov (Priority Data Flows). Pred tem je bilo ocenjevanih 13 oz. 16 podatkovnih tokov, če štejemo še 3 dodatne podatkovne tokove (podatki o ozonu v skoraj realnem času, količine vode, izpusti v vode), ki so bili sprva ocenjevani le informativno in niso vplivali na končno oceno.
Uporabljeni so podatki za povprečja držav, članic EEA-38.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Evropska agencija za okolje: