KAZALCI OKOLJA

Poročanje okoljskih podatkov merimo s stopnjo popolnosti okoljskih poročil, poslanih v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje (EEA). Oceno, narejeno na podlagi vnaprej določenih meril, navede Evropska agencija za okolje v vsakoletnem Poročilu o napredku – Prednostni tok podatkov v EIONET-u (PDF – Priority Data Flows in EIONET), naslovljenem na Upravni odbor EEA.


Grafi

Slika OP02-1: Poročanje okoljskih podatkov – stopnja popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje
Viri:

Poročilu o napredku – Prednostni tok podatkov v EIONET-u (Priority Data Flows in EIONET), Evropska agencija za okolje, 2007

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
povprečje držav EEA % 47 45 53 62 64 56 62 69
Slovenija % 50 50 66 78 88 92 75 96

Cilji

Vpeljati redno poročanje in spremljanje izvajanja zakonodaje ter uporabo okoljskih kazalcev.

Izvajanje redne državne obveznosti Republike Slovenije glede poročanja Evropski agenciji za okolje in drugim evropskim institucijam.


Poročevalska obveznost Republike Slovenije do Evropske agencije za okolje izhaja iz 8. člena podpisanega in v državnem zboru ratificiranega Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Slovenijo o sodelovanju Republike Slovenije v Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (Ur. l. RS – MP, št. 18/01), ki zavezuje Slovenijo, da zagotovi podatke v skladu z obveznostmi in prakso, določenimi za delo agencije.

Doslej smo na Evropsko agencijo za okolje pošiljali poročila o stanju voda, kakovosti zraka in izpustih v zrak, zavarovanih območjih, stanju tal, izvajanju projekta CORINE Land Cover idr. Priprava in pošiljanje poročil sta organizirana po omrežju EIONET v Sloveniji.

Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje ocenjujejo od leta 2000 in v tem času smo, kakor večina držav članic Evropske agencije za okolje, posebno tistih, ki so se pripravljale za vstop v EU, dosegli zaznaven napredek. Padec povprečne ocene vseh držav (članic EEA in drugih sodelujočih držav) v letu 2004 je posledica več poročil, vključenih v prednostni tok, in ostrejših meril ter vključitve novih držav, ki se na poročanje še prilagajajo. Po merilih Prednostnega toka podatkov v EIONET-u smo za poročila, poslana leta 2004, dosegli 96-odstotno skladnost s poročevalskimi zahtevami EEA, kar je uvrstilo Slovenijo na 3. mesto med 37 ocenjevanimi državami.


Metodologija

Prednostni tok podatkov v EIONET-u (Priority Data Flows in EIONET) ima izbor Evropske agencije za okolje šestih do dvanajstih poročil s predpisano vsebino in obliko, ki so jih države članice EEA v določenem roku dolžne poslati agenciji, da jih uporabi pri pripravi svojih poročil. Za letno poročilo o napredku EEA vsako poročilo (poročanje) oceni s t. i. sončki, to je točkami – 0, 1, 2 ali 3. Vsota dobljenih točk kot delež vseh možnih točk, ki bi jih lahko dobila posamezna država, je skupna ocena stopnje popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami EEA po državah. Merila za točkovanje so določena vnaprej in za vsako poročilo posebej, nanašajo pa se predvsem na dolžino in popolnost časovne serije podatkov, ki so bili zahtevani in poslani, na pošiljanje podatkov v predpisanem roku in predpisani obliki ipd. Vsako leto se merila rahlo zaostrijo. Kakovost poslanih podatkov doslej ni bila vključena v ocenjevanje.

Rezultati so povzeti po spletni predstavitvi: Eionet priority dataflows (10.7.2007)

Kazalec je vključen tudi v izbor kazalcev za merjenje razvitosti informacijske družbe v skladu z akcijskim načrtom eEurope+.