KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji po oceni večino hrane uvozimo. Delež hrane domačega izvora se dolgoročno zmanjšuje. V letu 2022 je znašal le približno petino razpoložljive hrane na domačem trgu. Pred letom 2004 je bilo iz tujine uvožene manj kot polovica vse razpoložljive hrane, tako uvoz kot izvoz hrane pa sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Več kot polovico uvožene hrane (približno 60 %) Slovenija uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), največ se uvozi žita, sadja, zelenjave in sladkorja. Kljub temu, da je proizvodnja hrane v Sloveniji na podobni ravni kot pred vstopom v EU, je na slovenskem trgu zaradi izvoza vedno manj razpoložljive hrane slovenskega izvora.


Kazalec skozi daljše časovno obdobje spremlja izvor razpoložljive hrane (domači ali tuji) in uvozne tokove hrane v Slovenijo. V okviru kazalca je podrobneje prikazana struktura uvoza hrane, in sicer po pomembnejših državah partnericah in skupinah držav, kot tudi struktura in količina uvoza po posameznih kmetijskih proizvodih. Kot hrana je definiran nabor naslednjih kmetijskih proizvodov v njihovi osnovni in predelani obliki: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž.


Grafi

Slika KM31-1: Struktura izvora razpoložljive hrane v obdobju 2000–2022
Viri: 

 SURS, preračuni KIS (2023)

Prikaži podatke

Domači izvor [%]

Tuji izvor [%]

2000

54

46

2001

50

50

2002

57

43

2003

47

53

2004

53

47

2005

50

50

2006

43

57

2007

42

58

2008

40

60

2009

38

62

2010

38

62

2011

37

63

2012

35

65

2013

29

71

2014

34

66

2015

31

69

2016

31

69

2017

20

80

2018

26

74

2019

21

79

2020

24

76

2021

11

89

2022

16

84

Slika KM31-2: Struktura uvoza hrane po državah v obdobju 2000–2022
Viri: 

 SURS, preračuni KIS (2023)

Prikaži podatke

Druge države [%]

Srbija [%]

Nizozemska [%]

Nemčija [%]

Hrvaška [%]

Italija [%]

Avstrija [%]

Madžarska [%]

2022

28,90

3,20

3,50

8,20

20,50

11,80

12,90

11

2021

26,80

3,60

3,10

8,10

19,50

11,80

13

14

2020

27,50

3,40

3,60

7,60

19,10

11,70

12

15,20

2019

26,90

4

3,80

7

17,40

12

13,70

15,30

2018

25,80

3,60

3

7,10

19,80

11,80

14

14,90

2017

24,70

2,50

3,50

6,70

14,70

13,10

15,60

19,20

2016

20,80

4

3,40

8,10

14,90

14,80

17,40

16,60

2015

19,70

2,40

3,10

11,90

13,80

16

15,30

17,70

2014

18

3,70

3,50

10,50

12,20

15,80

16,80

19,60

2013

18,70

5,70

3,70

8,60

9,30

13,40

16,90

23,80

2012

20,10

2,60

3,80

7,20

6,40

15,30

18,30

26,20

2011

21,60

3,60

4

7,20

5,10

15,10

19,50

24

2010

19

2,30

4,30

6,80

6,20

16,70

20

24,60

2009

19,80

2

4,30

7,50

5,20

15,80

19,80

25,70

2008

19,50

2,20

4

9,40

3,40

17,50

17,70

26,40

2007

19,70

2,40

4,10

7,30

5,20

18,30

13,30

29,80

2006

17,90

3,30

4,30

3,10

3,90

17,50

11,40

38,70

2005

23,40

1,40

4,40

4,70

2,50

18,20

10,50

34,90

2004

28,30

0

4,50

3,90

2,20

19,40

10,90

30,90

2003

38,70

0

3,50

4,60

2,40

11,30

6,50

33

2002

28,10

0

2,60

3,90

1,90

14,20

6,80

42,60

2001

24

0

2,10

3,80

1,20

14,20

15,30

39,40

2000

26,50

0

2,70

4,40

3,30

14

13,20

35,90

Slika KM31-3: Struktura uvoza hrane po skupinah držav v obdobju 2000–2022
Viri: 

SURS, preračuni KIS (2023)

Prikaži podatke

Druge države [%]

Sosednje države [%]

2000

34

66

2001

30

70

2002

35

65

2003

47

53

2004

37

63

2005

34

66

2006

29

71

2007

33

67

2008

35

65

2009

34

66

2010

32

68

2011

36

64

2012

34

66

2013

37

63

2014

36

64

2015

37

63

2016

36

64

2017

37

63

2018

39

61

2019

42

58

2020

42

58

2021

42

58

2022

44

56

Slika KM31-4: Količina uvoza kmetijskih proizvodov v obdobju 2000–2022
Viri: 

SURS, preračuni KIS (2023)

Prikaži podatke

Jajca [tisoč ton]

Riž [tisoč ton]

Krompir [tisoč ton]

Meso [tisoč ton]

Sladkor [tisoč ton]

Zelenjava [tisoč ton]

Sadje [tisoč ton]

Žito [tisoč ton]

Uvoz skupaj [tisoč ton]

2000

1,40

9,49

39,70

38,13

56,64

93,86

140,08

492,73

872,03

2001

1,29

9,94

34,68

34,95

35,18

98,42

145,67

553,79

913,92

2002

1,64

10,37

38,68

35,56

62,64

99,95

158,26

460,15

867,25

2003

1,06

10,12

41,55

40,09

68,27

111,83

160,31

470,01

903,24

2004

1,24

9,80

56,31

44,53

56,90

111,22

176,85

562,11

1018,97

2005

2,28

11,72

45,92

56,67

60,69

112,78

220,57

447,28

957,91

2006

2,25

12,25

64,33

64,63

72,54

131,90

204,63

550,55

1103,09

2007

2,70

12,99

67,42

67,16

74,98

137,62

253,92

557,96

1174,75

2008

3,03

13,28

65,34

74,96

97,32

152,41

324,37

484,57

1215,28

2009

3,50

12,52

65,16

82,32

119,08

150,59

317,95

438,75

1189,87

2010

3,70

13,57

63,91

85,90

114,70

152,12

278,96

428,46

1141,34

2011

3,15

14,53

69,88

86,72

149,69

147,14

274,75

510,28

1256,14

2012

3,39

14,07

66,78

88,96

136,49

149,58

240,08

414,71

1114,06

2013

3,50

14,43

74,28

90,79

133,29

153,24

259,31

492,38

1221,22

2014

4,04

14,41

69,51

97,59

151,01

157,66

295,79

511,74

1301,75

2015

3,66

13,73

70,64

110,18

147,76

163,66

325,29

478,01

1312,93

2016

3,79

13,85

78,75

115,43

113,80

164,16

304,46

492,79

1287,01

2017

4,55

14,12

90,23

113,07

123,80

169,42

349,38

568,85

1433,43

2018

3,31

14,68

99,45

121,54

138,26

166,32

324,14

589,50

1457,21

2019

3,37

15,71

114,52

118,47

151,28

177,94

344,60

534,68

1460,56

2020

3,13

17,02

102,72

108,65

115,71

172,11

356,32

518,45

1394,11

2021

3,63

14,84

98,48

116,55

168,68

182,55

374,84

542,53

1502,10

2022

4,35

15,60

122,23

117,28

160,89

187,56

379,39

520,84

1508,13


Cilji

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti.
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.
  • Do leta 2027 doseganje in ohranjanje ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Spremljanje tokov hrane je pomembno z vidika zagotavljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Prehranska varnost pomeni, v kolikšni meri lahko država zadovolji svoje potrebe po hrani, to pa lahko doseže preko dveh različnih mehanizmov: lastne samooskrbe ali uvoza hrane iz drugih držav. Pri tem je visoka samozadostnost pri pridelavi hrane zelo pomembna, še posebej v razmerah omejene mednarodne trgovine in večjih cenovnih nihanj na tujih trgih, katerim smo priča v zadnjem obdobju. Globalni megatrendi kažejo, da bodo podnebne spremembe v prihodnje lahko dodatno ogrozile proizvodnjo hrane v Sloveniji in povečale prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na dostop hrane.

Povprečno strukturo izvora in uvoznih tokov hrane bomo primerjali med obdobji pred vstopom v Evropsko unijo (EU; 2000–2003), po vstopu v EU (2004–2017) in obdobjem zadnjih nekaj let (2018–2022). Ocene izvora hrane kažejo, da je bila pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju nekaj več kot polovica (52 %) vse hrane, razpoložljive v Sloveniji, domačega izvora, manj kot polovica razpoložljive hrane pa je bilo uvožene oziroma tujega izvora. Po vstopu v EU (2004–2017) se je razmerje obrnilo, in sicer je bilo v povprečju 63 % razpoložljive hrane uvožene, 37 % pa domačega izvora. Ta razmik se je še stopnjeval, v obdobju zadnjih nekaj let (2018–2022) je bilo že 80 % razpoložljive hrane uvožene, 20 % hrane pa je bilo proizvedene v Sloveniji. Na takšno povečanje deleža uvoza hrane v zadnjih dveh desetletjih, je vplivalo več dejavnikov. Močno se namreč povečujeta tako uvoz kot izvoz hrane. Za primerjavo, v povprečju je bil izvoz hrane v obdobju zadnjih nekaj let količinsko skoraj 5-krat večji kot v obdobju pred vstopom v EU, medtem ko se uvoz hrane ni tako izrazito povečal (+65 %). Pri tem se je po vstopu v EU pomembno povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih kmetijskih proizvodov, hkrati pa se je povečal uvoz predelanih proizvodov. Domača proizvodnja kmetijskih proizvodov medtem ostaja skozi celotno analizirano obdobje na podobni ravni, v povprečju zadnjih nekaj let (2018–2022) je bila le za 2 % večja v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU (2000–2003). Ker domača proizvodnja hrane ostaja na podobni ravni, hkrati pa se povečujeta njen uvoz in izvoz, je posledično ob upoštevanju naših predpostavk na domačem trgu na razpolago manj hrane slovenskega izvora.    

Struktura uvoznih tokov hrane po državah partnericah se med leti spreminja. Večino hrane tujega izvora je bilo v zadnjem obdobju v Slovenijo uvožene iz držav članic EU (85 %). Iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska) je bilo uvoženih približno 60 % hrane, ta delež pa je med leti ostajal razmeroma stabilen. Če pogledamo posamezne države partnerice, se je v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003) največ hrane v povprečju uvozilo iz Madžarske (38 %), Italije (13 %) in Avstrije (10 %), skupno nekaj več kot 60 %. To razmerje je v obdobju takoj po vstopu v EU ostalo na podobni ravni, večje spremembe pri strukturi uvoza hrane pa so se zgodile po letu 2014. V obdobju zadnjih nekaj let (2018–2022) se v povprečju največ hrane uvozi iz Hrvaške (19 %), sledijo Madžarska (14 %), Avstrija (13 %) in Italija (12 %). Uvoz hrane iz Hrvaške se je močno povečal po letu 2013, ko je Hrvaška postala članica EU, nekoliko večji je tudi delež uvoza iz Nemčije. Od držav EU–27 so poleg sosednjih držav pomembne uvozne partnerice tudi Nemčija, Nizozemska, Poljska, Španija, Slovaška in Belgija. Države izven EU, ki spadajo med pomembnejše uvoznice hrane so Srbija, Egipt, Kolumbija in Ekvador.

Tudi struktura uvoza hrane po kmetijskih proizvodih se med leti spreminja. V obdobju zadnjih nekaj let (2018–2022) se je v povprečju uvozilo največ žita (37 %), sadja (24 %), zelenjave (12 %) in sladkorja (10 %). V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) se je zmanjšal delež uvoza žit (iz 56 % na 37 %), opazno pa se je povečal delež uvoza sadja (iz 17 % na 24 %). Po letu 2005, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji, se je opazno povečal tudi uvoz sladkorja (v povprečju obdobja 2018–2022 je bil uvoz sladkorja večji za 164 % v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU). V splošnem se je v celotnem analiziranem obdobju 2000–2022 količinski uvoz povečeval pri vseh kmetijskih proizvodih. Najbolj opazno se je od začetka 21. stoletja povečal letni uvoz sadja (za več kot 200 tisoč ton), sladkorja (za 90 tisoč ton) in mesa (za 80 tisoč ton).

Skupno se je v letu 2022 v Slovenijo uvozilo nekaj več kot 1.5 milijona ton hrane, od tega 56 % iz sosednjih držav. Največ, 521 tisoč ton, je bilo uvoženega žita (35 %), sledilo je 379 tisoč ton sadja (25 %), 188 tisoč ton zelenjave (12 %), 161 tisoč ton sladkorja (11 %), 122 tisoč ton krompirja (8 %), 117 tisoč ton mesa (8 %), 16 tisoč ton riža (1 %) in 4 tisoč ton jajc (0,3 %). Glavnino uvoza žita (86 %) je predstavljal uvoz koruze za zrnje in pšenice. Od sadja je bilo uvoženih največ banan in citrusov, kar je skupno približno 60 % celotnega uvoza sadja. Pri uvozu zelenjave je prevladoval uvoz paradižnika in čebulnic, kar je skupno 42 % celotnega uvoza zelenjadnic, od mesa pa je bilo uvoženega največ prašičjega mesa in perutnine (81 % celotnega uvoza mesa).


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«, Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 in Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti (Resolucija: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«).
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).
  • do leta 2027 doseganje in ohranjanje ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane (Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o domači proizvodnji kmetijskih proizvodov so del prehranskih bilanc, ki jih za nacionalne potrebe izračunava Kmetijski inštitut Slovenije za deset skupin osnovnih kmetijskih proizvodov (žito, zelenjava, sadje, sladkor in med, riž, krompir, jajca, meso, mleko, oljnice). Podatki bilanc so (razen za mleko) dostopni v SI-Stat podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) po koledarskih letih za obdobje 2000–2022 in se osvežujejo na letni ravni. Novi začasni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za eno leto nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Končni podatki so v SI-Stat podatkovnem portalu dostopni novembra za preteklo poročevalsko leto.

Prehranske bilance

Podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino so objavljeni v Si-Stat podatkovnem portalu SURS. Na voljo so podatki o vrednosti in količini uvoza in izvoza po državah partnericah in po različnih ekonomskih klasifikacijah blaga (Kombinirana nomenklatura, Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, Klasifikacija širokih ekonomskih kategorij, Standardna klasifikacija dejavnosti) za daljše časovno obdobje. Zbiranje podatkov je usklajeno z evropsko zakonodajo, podatki pa so v bazi objavljeni na mesečni ravni in kot letni kumulativni podatki. Novi končni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za predhodno leto glede na tekoče leto.

Zunanja trgovina

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Hrana v okviru tega kazalca vključuje celoten nabor šifer kombinirane nomenklature (osnovni in predelani proizvodi) za žito, sadje, zelenjavo, krompir, sladkor, meso, riž in jajca, ki je povzet po prehranskih bilancah. Ocena izvora razpoložljive hrane je mogoča na osnovi predpostavk, da se je celotna količina uvožene hrane potrošila v Sloveniji in da je vsa hrana, ki jo je Slovenija izvozila, izvirala iz domače proizvodnje. Zaradi teh predpostavk je potrebno upoštevati, da je rezultat izračuna le približek, saj Slovenija izvaža tudi uvoženo hrano (t.i. re-izvoz). Delež hrane tujega izvora je izračunan tako, da se skupna količina uvoza hrane deli s količino razpoložljive hrane (domača proizvodnja + uvoz – izvoz). Za delež razpoložljive hrane slovenskega izvora se količina domače proizvodnje, ki ji je odštet izvoz (domača proizvodnja – izvoz) deli s količino razpoložljive hrane. Domača proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo kmetijskih proizvodov v njihovi osnovni obliki, izvoz in uvoz pa zajemata poleg osnovnih tudi predelane proizvode različnih stopenj. Pri tem so predelani proizvodi s pomočjo koeficientov iz prehranskih bilanc preračunani v ekvivalent osnovnega proizvoda (npr. testenine so preračunane v ekvivalent zrnja, mesni izdelki v klavno maso, sokovi v sveže sadje). Zaloge proizvodov pri izračunih niso upoštevane.

Za namen analize strukture uvoza hrane so bili podatki o količinskem uvozu, predhodno preračunani v ekvivalente osnovnih proizvodov, agregirani po pomembnejših državah partnericah, skupinah držav in po posameznih kmetijskih proizvodih. Vsi izračuni v okviru kazalca so bili pripravljeni za obdobje 2000–2022.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilanca proizvodnje in potrošnje žit, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563503S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje riža, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563507S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563506S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje sladkorja, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563505S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje sadja, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563508S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje mesa, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje krompirja, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563504S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc, koledarsko leto, Slovenija, letno

000 t

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563502S.px

2000–2022

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

13.10.2023

Ne

Izvoz in uvoz po 8-mestni šifri Kombinirane nomenklature in po državah, Slovenija

kg

SURS – SI-Stat:

https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/141/trgovina-in-storitve/?kombinirana-nomenklatura-(kn)-#468

2000–2022

Začasni podatki marca za preteklo leto, končni podatki junija za preteklo leto

Mesečno

13. 10. 2023

Da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Drugi viri in literatura


Povezani kazalci