KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je večina (več kot 70 %) potrošene hrane uvožena, le približno tretjina hrane je domačega, slovenskega izvora, pred letom 2004 je bilo uvožene 40 % hrane. Tako uvoz kot izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU, občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Več kot polovico uvožene hrane (60 %) se uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), največ se uvozi žita, sadja, zelenjave in sladkorja.


Kazalec struktura uvoza potrošene hrane prikazuje iz katerih držav in katerih kmetijskih proizvodov uvažamo v Slovenijo največ, prikazuje pa tudi skupno količino uvoza hrane. Kazalec vključuje nabor naslednjih kmetijskih proizvodov: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž.

Prikazana je struktura izvora potrošene hrane, struktura uvoza hrane po državah, struktura uvoza kmetijskih proizvodih in skupna količina uvoza. 


Grafi

Slika KM31-1: Struktura izvora potrošene hrane v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 06.07.2020

Opomba:

* Začasni podatki

Prikaži podatke
Tuji izvor [%] Domači izvor [%]
2000 39,12 60,88
2001 45,69 54,31
2002 38,97 61,03
2003 47,30 52,70
2004 44,49 55,51
2005 46,94 53,06
2006 51,29 48,71
2007 58,29 41,71
2008 59,82 40,18
2009 62,06 37,94
2010 62,28 37,72
2011 63,56 36,44
2012 65,66 34,34
2013 71,31 28,69
2014 66,13 33,87
2015 69,75 30,25
2016 69,27 30,73
2017 80,61 19,39
2018 74,39 25,61
2019* 80,26 19,74
Slika KM31-2: Struktura uvoza hrane po državah v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 06.07.2020

Opomba:

 *Začasni podatki

Prikaži podatke
Madžarska [%] Avstrija [%] Italija [%] Hrvaška [%] Nemčija [%] Srbija [%] Nizozemska [%] Druge države [%]
2000 35,24 14,51 13,62 3,21 4,52 1,45 2,74 24,70
2001 39,22 15,42 13,97 1,22 4,33 1,09 2,05 22,70
2002 42,43 6,97 13,98 1,83 4,39 1,46 2,59 26,35
2003 32,83 6,74 11,10 2,35 5,03 2,26 3,50 36,19
2004 34,42 10,48 18,16 2,03 3,92 1,79 4,28 24,92
2005 41,76 10,37 15,87 2,22 4,27 1,67 3,82 20,01
2006 39,65 12,49 16,55 3,69 3,25 3,21 4,14 17,02
2007 29,68 13,48 18,07 5,18 7,51 2,36 4,10 19,62
2008 26,33 17,72 17,32 3,42 9,63 2,19 4,02 19,38
2009 25,53 20,10 15,53 5,12 7,79 2,01 4,31 19,60
2010 24,50 20,06 16,44 6,17 7,42 2,31 4,25 18,85
2011 23,88 19,55 14,80 5,08 7,66 3,62 3,99 21,43
2012 26,03 18,44 15,24 6,38 7,31 2,62 3,80 20,18
2013 23,62 17,01 13,34 9,22 8,68 5,68 3,68 18,77
2014 19,50 16,83 15,74 12,20 10,54 3,71 3,51 17,97
2015 17,53 15,51 15,85 14,08 11,94 2,38 3,11 19,60
2016 16,48 17,60 14,66 15,06 8,14 4,00 3,42 20,65
2017 18,97 15,86 13,00 14,93 6,67 2,48 3,48 24,62
2018 14,76 14,33 11,73 19,85 7,08 3,53 3,00 25,71
2019* 14,99 13,77 11,75 18,21 6,95 3,94 3,68 26,71
Slika KM31-3: Struktura uvoza hrane po skupinah držav v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov:06.07.2020

Opomba:

 *Začasni podatki

Prikaži podatke
Druge države [%] Sosednje države [%]
2000 33,41 66,59
2001 30,16 69,84
2002 34,79 65,21
2003 46,98 53,02
2004 34,91 65,09
2005 29,78 70,22
2006 27,62 72,38
2007 33,59 66,41
2008 35,21 64,79
2009 33,72 66,28
2010 32,83 67,17
2011 36,69 63,31
2012 33,91 66,09
2013 36,81 63,19
2014 35,73 64,27
2015 37,03 62,97
2016 36,20 63,80
2017 37,24 62,76
2018 39,32 60,68
2019* 41,28 58,72
Slika KM31-4: Struktura uvoza kmetijskih proizvodov v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 06.07.2020

Opomba:

 *Začasni podatki

Prikaži podatke
Jajca [%] Riž [%] Meso [%] Krompir [%] Sladkor [%] Zelenjava [%] Sadje [%] Žito [%]
2000 0,16 1,00 3,63 4,58 6,72 10,84 16,18 56,88
2001 0,14 1,02 3,54 3,79 4,16 10,77 15,94 60,64
2002 0,19 1,12 3,84 4,49 7,29 11,61 18,38 53,08
2003 0,12 1,04 4,18 4,64 7,59 12,48 17,90 52,05
2004 0,12 0,87 3,94 5,53 6,38 10,94 17,39 54,83
2005 0,24 1,01 5,14 4,74 8,62 11,64 22,77 45,85
2006 0,21 0,94 5,28 5,87 7,08 12,05 18,69 49,88
2007 0,23 0,94 5,26 5,79 6,64 11,83 21,82 47,50
2008 0,25 0,93 5,96 5,48 7,97 12,78 27,20 39,42
2009 0,30 0,89 6,66 5,60 9,91 12,95 27,33 36,36
2010 0,33 1,20 7,16 5,64 9,84 13,42 24,61 37,80
2011 0,25 1,16 6,60 5,60 11,74 11,78 22,00 40,86
2012 0,31 1,27 7,67 6,03 12,09 13,51 21,68 37,45
2013 0,29 1,22 7,12 5,93 10,74 12,80 21,35 40,55
2014 0,31 1,11 7,11 5,38 11,43 12,20 22,88 39,58
2015 0,28 1,05 7,95 5,42 11,10 12,56 24,96 36,68
2016 0,30 1,08 8,52 6,17 8,64 12,86 23,84 38,59
2017 0,32 0,99 7,45 6,34 8,44 11,91 24,56 39,99
2018 0,23 1,01 7,90 6,88 9,26 11,51 22,43 40,78
2019* 0,23 1,06 7,56 7,98 9,95 12,10 23,86 37,26
Slika KM31-5: Količina uvoza kmetijskih proizvodov v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 06.07.2020

Opomba:

* Začasni podatki

Prikaži podatke
Uvoz skupaj [tisoč ton] Jajca [tisoč ton] Riž [tisoč ton] Krompir [tisoč ton] Meso [tisoč ton] Sladkor [tisoč ton] Zelenjava [tisoč ton] Sadje [tisoč ton] Žito [tisoč ton]
2000 866,01 1,40 8,70 39,69 31,41 58,21 93,86 140,12 492,62
2001 913,88 1,29 9,29 34,68 32,37 37,99 98,42 145,67 554,17
2002 861,09 1,64 9,62 38,67 33,10 62,79 99,95 158,26 457,06
2003 895,83 1,06 9,31 41,54 37,45 68,03 111,84 160,31 466,29
2004 1017,08 1,24 8,89 56,26 40,09 64,84 111,22 176,85 557,69
2005 968,74 2,28 9,81 45,91 49,79 83,47 112,78 220,57 444,13
2006 1095 2,25 10,30 64,33 57,84 77,58 131,90 204,63 546,17
2007 1163,63 2,70 10,89 67,42 61,15 77,21 137,62 253,92 552,72
2008 1192,61 3,03 11,12 65,34 71,10 95,08 152,41 324,37 470,16
2009 1163,23 3,50 10,40 65,16 77,47 115,25 150,59 317,95 422,91
2010 1133,40 3,70 13,55 63,91 81,12 111,58 152,12 278,96 428,46
2011 1248,74 3,15 14,53 69,88 82,40 146,61 147,14 274,75 510,28
2012 1107,45 3,39 14,06 66,78 84,92 133,92 149,59 240,08 414,71
2013 1214,36 3,51 14,80 72,07 86,50 130,40 155,39 259,31 492,38
2014 1292,78 4,04 14,40 69,51 91,88 147,75 157,67 295,79 511,74
2015 1303,14 3,66 13,72 70,64 103,55 144,62 163,65 325,29 478,01
2016 1276,90 3,79 13,79 78,75 108,80 110,38 164,15 304,46 492,78
2017 1422,43 4,55 14,09 90,23 105,91 120,01 169,42 349,38 568,84
2018 1445,40 3,31 14,62 99,45 114,16 133,91 166,32 324,14 589,49
2019* 1465,27 3,37 15,52 116,93 110,83 145,86 177,28 349,59 545,89

Cilji

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti.
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Spremljanje strukture uvoza potrošene hrane je pomembno z vidika zagotavljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Globalni megatrendi kažejo, da bodo podnebne spremembe v prihodnje lahko ogrozile proizvodnjo hrane v Sloveniji in povečale prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na cene hrane v Sloveniji.

Strukturo uvoza potrošene hrane bomo primerjali med obdobji pred vstopom v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2013) in obdobjem zadnjih nekaj let (2014–2018). Potrošena hrana vključuje domačo pridelavo in uvoz kmetijskih proizvodov, odšteje pa se izvoz. Pred vstopom v EU (2000–2003) je bilo skoraj 60 % količine hrane, potrošene v Sloveniji, domačega, slovenskega izvora, preostalih 40 % hrane pa je bilo uvožene. Po vstopu v EU (2004–2013) se je razmerje obrnilo, in sicer 60 % količine potrošene hrane je bilo uvožene, 40 % pa domačega izvora. Ta razmik se je še stopnjeval, v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2018) je bilo več kot 70 % potrošene hrane uvožene in manj kot tretjina potrošene hrane je bila domačega izvora. Da se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečal delež uvoza potrošene hrane, je vplivalo več dejavnikov. Domača proizvodnja kmetijskih proizvodov se zmanjšuje, v povprečju zadnjih let (2014–2018) je bila za petino manjša kot v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU (2000–2003). Povečujeta se tako uvoz kot izvoz potrošene hrane. Za primerjavo, v povprečju je bil izvoz hrane v obdobju zadnjih nekaj let kar 4-krat večji kot v obdobju pred vstopom v EU, medtem ko se uvoz hrane ni tako izrazito povečal (+50 %). Pri tem se je po vstopu v EU pomembno povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih kmetijskih proizvodov, hkrati pa se je povečal uvoz predelanih proizvodov. Domača pridelava kmetijskih proizvodov se zmanjšuje in hkrati se povečuje njen izvoz, posledično je na domačem trgu na razpolago manj hrane slovenskega izvora.     

Struktura uvoza hrane po državah se med leti spreminja. Večino hrane je uvožene iz držav EU–28 (85 %). Iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska) se uvozi približno 65 % hrane, ta delež med leti ostaja razmeroma stabilen. V obdobju pred vstopom v EU (2000–2003) se je največ hrane v povprečju uvozilo iz Madžarske (37 %), Italije (13 %) in Avstrije (11 %), skupno nekaj več kot 60 %. V obdobju po vstopu v EU (2004–2013) se je zmanjšal delež hrane, uvožene iz Madžarske, povečal pa se je delež uvoza iz Avstrije, Italije ter nekoliko tudi iz Hrvaške in Nemčije. Večje spremembe pri strukturi uvoza hrane so opazne v zadnjih letih. Še naprej se zmanjšuje delež hrane, uvožene iz Madžarske, manjši je tudi delež uvoza iz Italije. Po letu 2013 se je močno povečal uvoz hrane iz Hrvaške (leta 2013 je Hrvaška vstopila v EU), nekoliko večji je tudi delež uvoza iz Nemčije. Od držav EU–28 so poleg sosednjih držav pomembne uvoznice hrane tudi Nemčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Slovaška. Države izven EU–28, ki spadajo med pomembnejše uvoznice hrane so Srbija, Egipt, Kolumbija, Ekvador in Kostarika.

Struktura uvoza kmetijskih proizvodov se med leti rahlo spreminja. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2018) se v povprečju uvozi največ žita (40 %), sadja (24 %), zelenjave (12 %) in sladkorja (10 %). V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) se je zmanjšal delež uvoza žit (iz 55 % na 40 %), izrazito pa povečal delež uvoza sadja (iz 17 % na 24 %). Po letu 2005, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji, se je opazno povečal tudi uvoz sladkorja (v povprečju obdobja 2014–2018 je bil uvoz sladkorja večji za 125 % v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU).

V splošnem se je v obdobju 2000–2019 količinski uvoz povečeval pri vseh kmetijskih proizvodih. Najbolj opazno se je od začetka 21. stoletja povečal uvoz sadja (za več kot 200 tisoč ton), krompirja in sladkorja. Glavnino uvoza žita v zadnjih petih letih, 90 %, predstavlja uvoz koruze in pšenice. Od sadja se uvozi največ banan in citrusov, kar je skupno približno 60 % celotnega uvoza sadja. Pri uvozu zelenjave prevladuje uvoz paradižnika, paprike, čebule in lubenice, kar je skupno 50 % celotnega uvoza zelenjave. Od mesa pa se uvozi največ prašičjega mesa in perutnine (60 % celotnega uvoza mesa).

Po začasnih podatkih se je v letu 2019 uvozilo nekaj več kot 1.464 tisoč ton hrane, od tega 59 % iz sosednjih držav. Največ, 546 tisoč ton, je bilo uvoženega žita (37 %), 350 tisoč ton sadja (24 %), 177 tisoč ton zelenjave (12 %), 146 tisoč ton sladkorja (10 %), 117 tisoč ton krompirja (8 %) in 111 tisoč ton mesa (8 %).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« in Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti (Resolucija: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«).
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Potrošena hrana vključuje celoten nabor osnovnih in predelanih proizvodov za žito, sadje, zelenjavo, krompir, sladkor, meso, riž in jajca. Ocena izvora hrane se pripravi na osnovi predpostavk, da se je celotna količina uvožene hrane potrošila doma in da je vse, kar je Slovenija izvozila, izviralo iz domače proizvodnje. Obenem se predpostavlja, da se uvožena hrana potroši v enakih razmerjih za različne namene (za prehrano, nadaljnjo predelavo, krmo in industrijo). Delež uvožene hrane je izračunan tako, da se količina razpoložljive hrane (domača pridelava + uvoz – izvoz) deli s skupno količino uvoza hrane. Za delež potrošene hrane, domačega, slovenskega izvora, se količina razpoložljive hrane deli s količino domače pridelave, brez izvoza (domača pridelava – izvoz).

Podatki o izvoru potrošene hrane, strukturi uvoza hrane po državah in po kmetijskih proizvodih so prikazani po koledarskih letih za obdobje 2000–2019. Podatki o količini uvoza kmetijskih proizvodov so preračunani v ekvivalente osnovnega proizvoda (npr.: uvoz žita je prikazan v ekvivalentu zrnja, uvoz mesa v ekvivalentu klavne mase). Pri tem so bili uporabljeni enaki koeficienti, ki se uporabljajo pri izdelavi bilanc, nato pa so bili podatki agregirani po državah.

Izvorna baza podatkov
Prehranske bilance
Skrbnik podatkov

SURS, KIS

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki o prehranskih bilancah so objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Novi končni podatki prehranskih bilanc so na voljo novembra poročevalskega leta za predhodno leto.
https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/141/trgovina-in-storitve

Izvorna baza podatkov
Izvoz in uvoz blaga
Skrbnik podatkov

SURS, KIS

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki o izvozu in uvozu blaga po državah so objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije. Novi končni podatki o zunanji trgovini so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za predhodno leto glede na tekoče poročevalsko leto.
https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/141/trgovina-in-storitve

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: omogočena je primerjava uvoza med državami in po kmetijskih proizvodih, podatki se v okviru SURS redno osvežujejo.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
         Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv
         Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 1
         Točnost: 1
         Časovna primerljivost: 1
         Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura


Related indicators