Specializacija kmetijstva je usmerjanje kmetijske pridelave v določeno kmetijsko panogo. V proizvodnogospodarskem smislu jo lahko opredelimo kot prevlado posamezne vrste proizvodnje ali storitve v vrednosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Poglavitni gonilni sili specializacije kmetijstva sta ekonomska učinkovitost in tržnocenovne razmere. Specializacija omogoča večjo proizvodno učinkovitost, ta pa se kaže predvsem v povečevanju ravni pridelave na proizvodno enoto – intenzifikaciji. Kazalec za opredelitev ravni specializacije prikazuje gibanje števila kmetijskih gospodarstev in površine kmetijskih zemljišč, ki jo obdelujejo specializirana gospodarstva. Raven specializacije kmetijstva v Sloveniji je analizirana za obdobje 2000–2007 in je prikazana z:
• deležem in trendom kmetijskih gospodarstev po posameznih tipih kmetovanja in
• deležem in trendom površine kmetijskih zemljišč v uporabi po posameznih tipih kmetijskih gospodarstev.

Za ponazoritev proizvodnogospodarskih učinkov specializacije je dodatno prikazan tudi delež in gibanje vrednosti standardnega pokritja na kmetijskih gospodarstvih po posameznih tipih kmetovanja.

Slovenija sodi v krog evropskih držav z razmeroma nizko stopnjo specializacije v kmetijstvu. Medtem ko je v okviru EU-27 več kot 63 % vseh kmetijskih gospodarstev usmerjenih v eno vrsto rastlinske oziroma živinorejske pridelave, je v Sloveniji specializiranih kmetijskih gospodarstev po podatkih vzorčnega popisa iz leta 2007 le dobrih 56 %. V skladu z razpoložljivo proizvodno sestavo se pojavljajo velike razlike v rastlinski in živinorejski proizvodnji.

V okviru specializirane rastlinske pridelave prevladuje tip gospodarstev, ki so usmerjena v gojenje trajnih nasadov. Vanj se uvršča slaba desetina vseh kmetijskih gospodarstev. Med specializiranimi živinorejskimi gospodarstvi pa z 41,9 % prevladuje tip, usmerjen v rejo travojede živine. Dobrih 40 % gospodarstev spada v enega od tipov z mešano pridelavo, bodisi v tip mešana rastlinska pridelava, mešana živinoreja ali pa kombinacija obojega. V obdobju 2000–2007 se je v Sloveniji najbolj povečalo število specializiranih poljedelskih in vrtnarskih gospodarstev ter gospodarstev z mešano rastlinsko pridelavo, zmanjšalo pa število živinorejskih gospodarstev, predvsem usmerjenih v rejo zrnojedih prašičev in perutnine, ter gospodarstev z mešano živinorejo.

Specializirana gospodarstva v Sloveniji imajo na voljo več kot dve tretjini kmetijskih zemljišč. Kar 54 % kmetijskih zemljišč obdelujejo specializirana živinorejska kmetijska gospodarstva, od tega 53,5 % tista, ki so usmerjena v rejo travojede živine. Nadaljnjih 11 % zemljišč imajo v uporabi gospodarstva z mešano živinorejo. Le na 14,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi poteka specializirana rastlinska pridelava, od tega na 8,5 % kot del poljedelske pridelave. Sorazmerni obseg kmetijskih zemljišč se je v izbranem obdobju najbolj povečal pri specializirani vrtnarski in mešani rastlinski pridelavi, precej manj pa pri specializirani poljedelski pridelavi. Pri živinoreji se je absolutno in relativno povečal le obseg kmetijskih zemljišč, namenjenih reji travojede živine.

Specializirana kmetijska gospodarstva v Sloveniji ustvarijo skoraj tri četrtine celotne vrednosti standardnega pokritja v kmetijstvu, od tega kar 42,3% gospodarstva, usmerjena v rejo travojede živine. Razporeditev standardnega pokritja po proizvodnih tipih kmetij je podobna kakor razporeditev kmetijskih zemljišč, ki jih ta gospodarstva obdelujejo.