Specializacija kmetijstva je usmerjanje kmetijske pridelave v določeno kmetijsko panogo. V proizvodno–gospodarskem smislu jo lahko opredelimo kot prevlado posamezne vrste proizvodnje ali storitve v vrednosti dohodka KMG. Poglavitni gonilni sili specializacije kmetijstva sta ekonomska učinkovitost in tržno–cenovne razmere. Specializacija omogoča večjo proizvodno učinkovitost, ta pa se kaže predvsem v povečevanju ravni pridelave na proizvodno enoto – v intenzivnosti. Raven specializacije kmetijstva v Sloveniji je analizirana za obdobje 2010–2020 in je prikazana z:

• deležem KMG po posameznih tipih kmetovanja,
• deležem površine kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) po posameznih tipih kmetijskih gospodarstev,
• deležem in gibanjem vrednosti ekonomske velikosti KMG po posameznih tipih kmetovanja.

Specializacija kot razvojni dejavnik ne zavzema pomembnejšega mesta v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske politike. Še več, v večini dokumentov se v povezavi z intenzifikacijo omenja kot eden od kmetijskih dejavnikov, ki najbolj negativno vplivajo na kakovost okolja. Ti vplivi so najbolj izraziti v spremembi rabe zemljišč, ki lahko vodi k nižji raznovrstnosti rastlin in živali.

Zaradi povečane koncentracije pridelave v okviru manjšega in omejenega števila kmetijskih proizvodov se lahko bistveno spremenijo sistemi gospodarjenja in intenzivnost izrabe prostora. Kljub temu da specializacija v nekaterih primerih (npr. usmeritev v ekstenzivno rejo goveda in drobnice na gorskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki) lahko izboljša okoljske razmere za ohranjanje kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo, večina okoljskih, pa tudi kmetijskih strateških dokumentov opozarja na pretečo nevarnost prevelike specializacije v kmetijstvu.

Slovenija sodi v krog evropskih držav z razmeroma nizko stopnjo specializacije v kmetijstvu. V letu 2020 je bilo v določeno vrsto rastlinske oziroma živinorejske pridelave usmerjenih skoraj 75 % KMG, kar je štiri odstotne točke več kot v letu 2010.

V določeno vrsto rastlinske pridelave je bilo v letu 2020 specializiranih nekaj manj kot 29 tisoč KMG, kar je 30 % več kot leta 2010. Število gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, se je povečalo za 34 %, KMG usmerjenih v gojenje trajnih nasadov pa 27 %. Na ravni Evropske unije se je število specializiranih KMG, ki so usmerjena v rastlinsko pridelavo zmanjšalo za 7 %. Zmanjšanje je bilo najbolj izrazito v Bolgariji, kjer je bilo teh KMG 43 % manj kot v letu 2010. Nasprotno pa se je na Češkem (+56 %) v obdobju 2010–2020 močno povečalo število KMG, ki so usmerjena v rastlinsko pridelavo.

V Sloveniji je bilo v določeno vrsto živinorejske proizvodnje v letu 2020 vključenih nekaj več kot 22 tisoč KMG, kar je 27 % manj, kot leta 2010. Podoben trend koncentracije živinorejske proizvodnje je značilen za večino držav članic EU. Na ravni celotne Evropske unije se je število specializiranih živinorejskih gospodarstev v obdobju med leti 2010 in 2020 zmanjšalo za 40 %. Največji padec števila živinorejskih gospodarstev so doživele Madžarska (–79 %), Hrvaška (– 67 %) in Bolgarija (–64 %).

Leta 2020 so v Sloveniji specializirana KMG upravljala več kot tri četrtine (78 %) KZU, kar je odstotno točko več kot v letu 2010. V okviru celotne specializirane rastlinske pridelave je bilo leta 2020 več kot četrtina (28 %) vseh KZU, kar je 10 odstotnih točk več kot leta 2010. Površina KZU, ki so jo obdelovala KMG se je v obdobju 2010–2020 povečala za več kot polovico (+54 %)

Površina kmetijske zemlje, ki so jo obdelovala specializirana živinorejska gospodarstva se je zmanjšala iz 276 tisoč ha na 235 tisoč ha, leta 2010 se je njen delež v celotni KZU iz 58 % zmanjšal na 50 % v letu 2020. Malo manj kot polovico (48%) vseh KZU uporabljajo KMG, usmerjena v rejo travojede živine.

Leta 2020 so v državah EU-27 specializirana KMG obdelovala 84 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je štiri odstotne točke več kot leta 2010. Po deležu izstopata predvsem Irska (97 % KZU), Finska (94 % KZU) in Bolgarija s 93 % KZU, medtem ko so na Češkem specializirana gospodarstva obdelovala 63 % KZU. Površina KZU, ki so jo obdelovala gospodarstva specializirana v rastlinsko pridelavo so se leta 2020 v primerjavi z letom 2010 povečala za 4 %. Povečanje je bilo v obdobju 2010–2020 največje v Luksemburgu (+87 %), medtem ko se je v Grčiji njihova površina več kot prepolovila (-53 %). Površina KZU, ki jo obdelujejo specializirana živinorejska gospodarstva v EU-27 je leta 2020 znašala skoraj 52 milijonov hektarov in se med leti 2010 in 2020 praktično ni spremenila. V obravnavanem obdobju se je površina najbolj povečala v Bolgariji (+190 %), zmanjšanje pa je bilo najbolj izrazito na Hrvaškem (–32 %).

KMG v Sloveniji so leta 2020 dosegla skupni standardni prihodek v višini 1,15 milijarde EUR, kar je za četrtino več kot leta 2010, ko so dosegla nekaj več kot 913 milijonov EUR. Standardni prihodek je vrednostno izražena bruto proizvodnja KMG, ki ne vključuje subvencij. Kar 80 % vsega standardnega prihodka so prispevala specializirana KMG, od njih pa največ gospodarstva, ki so bila usmerjena v rejo pašne živine (26 %). V primerjavi z letom 2010 se je delež standardnega prihodka specializiranih KMG povečal za dve odstotni točki.

Kmetijska gospodarstva v Evropski uniji so v letu 2020 skupaj ustvarila 360 milijard EUR standardnega prihodka, kar je za četrtino več kot leta 2010, ko so ustvarila nekaj manj kot 288 milijard EUR. Leta 2020 so kar 88 % dohodka dosegla specializirana KMG, kar je tri odstotne točke več kot v letu 2010. Največji delež prihodka ustvarijo specializirana KMG na Irskem (97 %) in Danskem (94 %), najmanj pa na Češkem kjer ustvarijo specializirana KMG le 64 % vseh prihodkov.