KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Populacija rjavega medveda je v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti, s trendom izboljšanja. Spomladanska ocena števila medvedov je leta 2020 znašala 990 osebkov.

Populacija je severozahodni del dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oziroma narašča.

Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki jih v Sloveniji predstavljajo predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.


Kazalec prikazuje stanje v populaciji rjavega medveda v Sloveniji in posredno ohranjenost medvedovega življenjskega prostora. Sestavljen je iz več podkazalcev, ki prikazujejo: spolno strukturo osebkov odvzetih iz narave, različne razloge odvzema osebkov iz narave, beleženje škod, ki jih je medved povzročil na premoženju ljudi in podatke opazovanj medvedov na mreži stalnih števnih mest.


Grafi

Slika NB06-1: Število škodnih primerov, ki jih je povzročil rjavi medved
Viri:

Statistike škodnih primerov, ki jih rjavi medved povzroči na premoženju človeka, Zavod za gozdove Slovenije, ARSO, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke
škodni primeri [število] škoda v EUR [EUR]
1995 57 11795
1996 45 25621
1997 81 40580
1998 105 120653
1999 138 99825
2000 139 52638
2001 123 44240
2002 503 131377
2003 239 64922
2004 466 124129
2005 817 194866
2006 589 145160
2007 294 81866
2008 578 170679
2009 380 154314
2010 629 252497
2011 311 113703
2012 592 232339
2013 364 145066
2014 519 192206
2015 355 148344
2016 306 136126
2017 440 164917
2018 151 58075
2019 341 138884
Slika NB06-2: Struktura odvzema rjavega medveda iz narave
Viri:

Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke
skupaj [število] - neznano [število] nad 150 kg [število] od 101 do 150 kg [število] do 100 kg [število] - neznano [%] samice [%] samci [%] neznano [število] samice [število] samci [število]
1995 36 1 6 12 17 2,80 33,30 63,90 1 12 23
1996 49 0 5 15 29 2 34,70 63,30 1 17 31
1997 43 0 2 13 28 0 46,50 53,50 0 20 23
1998 61 1 8 20 32 4,90 32,80 62,30 3 20 38
1999 56 1 11 7 37 1,80 33,90 64,30 1 19 36
2000 63 0 6 16 41 0 39,70 60,30 0 25 38
2001 56 2 7 14 33 3,60 35,70 60,70 2 20 34
2002 116 1 9 20 86 0,90 36,20 62,90 1 42 73
2003 72 0 6 13 53 1,40 36,10 62,50 1 26 45
2004 80 2 9 17 52 2,50 36,30 61,30 2 29 49
2005 95 0 4 22 69 0 47,40 52,60 0 45 50
2006 126 0 13 31 81 1,60 47,60 50,80 2 60 64
2007 108 0 15 21 72 0,90 44,40 54,60 1 48 59
2008 92 1 5 21 65 3,30 41,30 55,40 3 38 51
2009 85 1 10 19 55 2,40 34,10 63,50 2 29 54
2010 108 0 8 26 74 0 44,40 55,60 0 48 60
2011 64 0 7 13 44 6,30 45,30 48,40 4 29 31
2012 132 0 10 21 101 2,30 40,90 56,80 3 54 75
2013 58 0 6 9 43 8,60 44,80 46,60 5 26 27
2014 143 2 18 24 99 0,60 49,70 49,70 1 71 71
2015 116 0 13 23 80 0 38,80 61,20 0 45 71
2016 48 0 6 5 37 4,20 33,30 62,50 2 16 30
2017 122 4 11 24 83 3,30 42,60 54,10 4 52 66
2018 153 21 20 112 0 36,60 63,40 0 56 97
2019 183 1 14 43 125 0,50 50,30 49,20 1 92 90
2020 99 1 7 24 67 3 51,50 45,50 3 51 45
Slika NB06-3: Odvzem rjavega medveda iz narave po vzrokih
Viri:

Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke
odvzem - skupaj [število] odstrel - skupaj [število] izgube [število] odlov [število] izredni odstrel [število] redni odstrel [število]
1995 36 32 4 0 2 30
1996 49 43 4 2 9 34
1997 43 32 10 1 7 25
1998 61 50 11 0 8 42
1999 56 42 12 2 6 36
2000 63 45 15 3 8 37
2001 56 41 13 2 8 33
2002 116 90 23 3 25 65
2003 72 61 11 0 15 46
2004 80 60 20 0 14 46
2005 95 73 22 0 37 36
2006 126 94 27 5 18 76
2007 108 89 19 0 21 68
2008 92 75 17 0 14 61
2009 85 69 16 0 13 56
2010 108 98 10 0 5 93
2011 64 57 7 0 6 51
2012 132 100 32 0 15 85
2013 58 48 10 0 4 44
2014 143 120 23 0 11 109
2015 116 99 17 0 6 93
2016 48 31 16 1 3 28
2017 122 96 26 0 19 77
2018 153 140 13 0 12 128
2019 183 167 16 0 6 161
2020 99 88 11 0 12 76
Slika NB06-4: Struktura populacije rjavega medveda pomladi in jeseni v obdobju 2004-2021
Viri:

Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke
ostali medvedi [%] mladiči 1+ [%] mladiči 0+ [%] medvedke z mladiči 1+ [%] medvedke z mladiči 0+ [%]
pomlad 46 19 17 9 9
jesen 42 11 28 5 14
Slika NB06-5: Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto
Viri:

Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke
pomlad [število] jesen [število] skupaj [število]
2004 0,87 0,80 0,84
2005 1,17 1,15 1,16
2006 0,98 0,95 1,03
2007 0,96 0,46 0,71
2008 0,94 1,22 1,09
2009 1,08 0,82 0,95
2010 0,95 1,23 1,09
2011 1 0,51 0,76
2012 1,09 1,17 1,13
2013 1,11 1,02 1,06
2014 1,35 1,49 1,42
2015 1,26 1,14 1,20
2016 1,10 1 1,05
2017 1,37 1,77 1,57
2018 1,32 1,49 1,41
2019 2,10 1,94 2,02
2020 2,01 1,72 1,87

Cilji

Ohranjanje ugodnega stanja populacije rjavega medveda in zmanjševanje konfliktov.


Populacija rjavega medveda v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Podatki spremljanja stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji kažejo, da je populacija v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja. Populacija je severozahodni del dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oziroma narašča.

Rjavi medved je vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, v kategorijo E (prizadeta vrsta). Zavarovan je tako s slovensko, evropsko kot tudi mednarodno zakonodajo, ki med drugim določajo obveznost spremljanja stanje ohranjenosti vrst, pri čemer posebno pozornost posvetijo prednostnim vrstam. Rjavi medved je določen kot prednostna vrsta.

Spremljanja stanja v populaciji medveda se v Sloveniji od leta 2003 izvaja na podlagi rednega štetja rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest (3x letno na 167 mestih) v času polne lune ter na podlagi evidentiranja znakov prisotnosti rjavega medveda v loviščih s posebnim namenom. Podatki so zaradi spremembe metodologije, zaradi dostopnosti do bolj natančnih podatkov o dejanskih števnih mestih, nekoliko drugačni kot v prejšnjih poročanjih. Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto je bilo leta 2005 večje kot leta 2004, nato začne število padati, v letu 2008 pa je opazen porast, število se v letu 2009 in 2010 ni bistveno spremenilo, v letu 2011 je močno padlo, vendar je število v letu 2012 ponovno podobno kot v letih 2009 in 2010. Opaženo število medvedov na števno mesto v obdobju 2004 – 2016 je bilo najnižje v letu 2007, v letih 2010 do 2015 rahlo narašča, ponovno pade v letih 2016 in 2018, najvišje pa je v letih 2019 in 2020. Časovno obdobje spremljanja tega podkazalca je prekratko za ugotavljanje trenda gibanja populacije rjavega medveda v Sloveniji. Spremljanje spolne in starostne strukture na pomladanskem in jesenskem štetju medvedov v obdobju 2004 do 2020 kaže, da je jeseni v slovenski populaciji rjavega medveda najmanj 5% medvedk, ki vodijo mladiča starosti do enega leta. Delež mladičev v istem obdobju je v prvem življenjskem letu 28 % in v drugem življenjskem obdobju 11 %, torej skupaj predstavljajo mladiči 39 % delež celotne populacije.

V raziskavi Biotehniške fakultete o rjavem medvedu so bile analizirane demografske značilnosti in vzroki smrtnosti 1120 rjavih medvedov, odvzetih iz narave v letih 1998 -2010. Rekonstrukcija populacijske dinamike je pokazala, da v preteklosti odstrel medvedov v Sloveniji verjetno ni bil trajnosten, vendar populacija ni upadla zaradi stalnega dotoka osebkov iz Hrvaške, kjer je bil odstrel manjši. Populacija je v obdobju 1998–2006 naraščala, v naslednjem letu pa je nekoliko upadla. Na podlagi neinvazivnega genetskega vzorčenja v letu 2015 je za slovenski del populacije minimalna letna številčnost ocenjena na 599 osebkov (545 – 655 osebkov), maksimalna letna številčnost pa na 711 osebkov (657 – 767 osebkov). Metodologija v študiji iz leta 2015 je primerljiva s študijo, ki je bila narejena leta 2007. Ocena, najnižja številčnost, slovenske populacije je bila v letu 2007 424 osebkov (383 – 458 osebkov). Iz dokumenta Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji (obdobje 2020-2023) izhaja, da ocena številčnosti populacije medveda temelji na štirih pristopih, ki imajo za osnovo evidentirane podatke o odvzemih medvedov in kalibracijskih podatkih o številčnosti medveda po genetski metodi, narejeni jeseni 2007 in 2015. Z oddaljenostjo od leta kalibracije (jesen 2015) postajajo ocene številčnosti manj točne, interval napovedi se širi. Spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2018 je bila na podlagi rekonstrukcijske populacijske dinamike medveda ocenjena na 975 osebkov (875 – 1130 osebkov), za leto 2020 pa 990 osebkov (860 – 1120 osebkov).

Škodo, ki jo rjavi medved povzroči na premoženju ljudi, ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Podatki se beležijo od leta 1995. Sistem spremljanja škod in izplačevanja odškodnin se je v tem času nekajkrat spremenil. Podkazalec ni nujno neposredno povezan s številčnostjo populacije rjavega medveda. V letu 2005 je izplačevanje odškodnin prevzelo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave in od takrat se vodi po enotni metodologiji.

Od leta 2005 je podlaga za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08-odlUS, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19), ki omogoča odvzem iz narave: če ni druge zadovoljive možnosti, če poseg ne škoduje ugodnem ohranitvenem stanju populacije ter je izpolnjen eden od v 7. členu te Uredbe navedenih razlogov kot so preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ter selektiven in omejen odvzem nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu. Na podlagi Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002 je odvzem živali iz narave, kot eden od ukrepov upravljanja, razdeljen na: odstrel določenega števila medvedov z namenom omogočanja sožitja s človekom, izjemen odstrel medvedov, ki neposredno ogrožajo človeka in njegovo premoženje, odlov živih medvedov za naselitev v naravo ali preselitev na drugo mesto v naravi, odlov osamelih mladičev ali poškodovanih živali ter izguba zaradi povoza ali drugega razloga pogina. Podatke o odvzemih medvedov iz narave od leta 1995 vodi Zavod za gozdove Slovenije. Trend odvzema rjavega medveda iz populacije je v obdobju 1995–2020 naraščajoč. Tako imenovani redni odstrel oziroma selektiven in omejen odvzem nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu predstavlja v povprečju 69,0 %, izredni odvzem z namenom preprečitve resne škode in zagotavljanja  zdravja in varnosti ljudi 13%, izgube 17 % in ostalo 1 %. V obdobju 1995–2020 je bilo iz populacije odvzetih 56 % samcev in 42 % samic. Takšno razmerje pomeni odmik od naravne spolne strukture, saj je razmerje ob rojstvu mladičev praviloma 1 : 1, in prispeva k povišanju rodnosti populacije.


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/2006, Strategiji upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji (sprejeta na seji Vlade Republike Slovenije dne 24. 1. 2002), Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08-odlUS, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19).

Podatki za Slovenijo

Vir podatkov: Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Statistike škodnih primerov, ki jih rjavi medved povzroči na premoženju človeka in Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, ki jih vodi Zavod za gozdove Slovenije; ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Zavod za gozdove Slovenije, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 3. 2021
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V okviru statistik o populaciji rjavega medveda se zbirajo podatki o vzroku odvzema medvedov iz narave ter spolu in teži medvedov odvzetih iz narave. Podatki se zbirajo kontinuirano že od leta 1995. Podatki o velikosti in strukturi populacije rjavega medveda se zbirajo z vsakoletnim opazovanjem medvedov na 167 stalnih mestih. Popisuje se samice z mladiči, mladiče in odrasle medvede. Opazovanje se izvede 2 krat na leto.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v grafih in tabelah, zaradi preglednosti so preračunani v deleže.

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Statistična baza odvzema, škod in štetij na stalnih števnih mestih. Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveze Slovenije.
     
  2. Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri za obdobje 1. 10. 2019 – 30. 9. 2020. Zavod za gozdove Slovenije.
     
  3. Jerina, K., Adamič, M., Marenče, M., Jonozovič, M., 2003. Development of a brown bear population management plan. LIFE Natura III project.
     
  4. ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2011. Skrbnik: Aloša Pirnat. Splet: http://sirena.arso.gov.si/odsev/.
     
  5. Jerina, K., Adamič, M. 2007. Analiza odvzetih rjavih medvedov iz narave v Sloveniji v obdobju 2003–2006 na podlagi starosti, določene z brušenjem zob. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
     
  6. Kos, I. s sodelavci 2008. Analiza medvedov, odvzetih iz narave, in genetsko-molekularne raziskave populacije medveda v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.
  7. Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji (obdobje 2020-2023) (Jerina, K., Majić-Skrbinšek, A., Stergar, M., Bartol, M., Pokorny, B., Skrbinšek, T., in T. Berce. 2020).


Related indicators