Kazalec prikazuje stanje v populaciji rjavega medveda v Sloveniji in posredno ohranjenost medvedovega življenjskega prostora. Sestavljen je iz več podkazalcev, ki prikazujejo: spolno strukturo osebkov odvzetih iz narave, različne razloge odvzema osebkov iz narave, beleženje škod, ki jih je medved povzročil na premoženju ljudi in podatke opazovanj medvedov na mreži stalnih števnih mest.

Populacija rjavega medveda v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Podatki spremljanja stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji kažejo, da je populacija v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja. Populacija je severozahodni del dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oziroma narašča.

Rjavi medved je vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, v kategorijo E (prizadeta vrsta). Zavarovan je tako s slovensko, evropsko kot tudi mednarodno zakonodajo, ki med drugim določajo obveznost spremljanja stanje ohranjenosti vrst, pri čemer posebno pozornost posvetijo prednostnim vrstam. Rjavi medved je določen kot prednostna vrsta.

Spremljanja stanja v populaciji medveda se v Sloveniji od leta 2003 izvaja na podlagi rednega štetja rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest (3x letno na 167 mestih) v času polne lune ter na podlagi evidentiranja znakov prisotnosti rjavega medveda v loviščih s posebnim namenom. Podatki so zaradi spremembe metodologije, zaradi dostopnosti do bolj natančnih podatkov o dejanskih števnih mestih, nekoliko drugačni kot v prejšnjih poročanjih. Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto je bilo leta 2005 večje kot leta 2004, nato začne število padati, v letu 2008 pa je opazen porast, število se v letu 2009 in 2010 ni bistveno spremenilo, v letu 2011 je močno padlo, vendar je število v letu 2012 ponovno podobno kot v letih 2009 in 2010. Opaženo število medvedov na števno mesto v obdobju 2004 – 2016 je bilo najnižje v letu 2007, v letih 2010 do 2015 rahlo narašča, ponovno pade v letih 2016 in 2018, najvišje pa je v letih 2019 in 2020. Časovno obdobje spremljanja tega podkazalca je prekratko za ugotavljanje trenda gibanja populacije rjavega medveda v Sloveniji. Spremljanje spolne in starostne strukture na pomladanskem in jesenskem štetju medvedov v obdobju 2004 do 2020 kaže, da je jeseni v slovenski populaciji rjavega medveda najmanj 5% medvedk, ki vodijo mladiča starosti do enega leta. Delež mladičev v istem obdobju je v prvem življenjskem letu 28 % in v drugem življenjskem obdobju 11 %, torej skupaj predstavljajo mladiči 39 % delež celotne populacije.

V raziskavi Biotehniške fakultete o rjavem medvedu so bile analizirane demografske značilnosti in vzroki smrtnosti 1120 rjavih medvedov, odvzetih iz narave v letih 1998 -2010. Rekonstrukcija populacijske dinamike je pokazala, da v preteklosti odstrel medvedov v Sloveniji verjetno ni bil trajnosten, vendar populacija ni upadla zaradi stalnega dotoka osebkov iz Hrvaške, kjer je bil odstrel manjši. Populacija je v obdobju 1998–2006 naraščala, v naslednjem letu pa je nekoliko upadla. Na podlagi neinvazivnega genetskega vzorčenja v letu 2015 je za slovenski del populacije minimalna letna številčnost ocenjena na 599 osebkov (545 – 655 osebkov), maksimalna letna številčnost pa na 711 osebkov (657 – 767 osebkov). Metodologija v študiji iz leta 2015 je primerljiva s študijo, ki je bila narejena leta 2007. Ocena, najnižja številčnost, slovenske populacije je bila v letu 2007 424 osebkov (383 – 458 osebkov). Iz dokumenta Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji (obdobje 2020-2023) izhaja, da ocena številčnosti populacije medveda temelji na štirih pristopih, ki imajo za osnovo evidentirane podatke o odvzemih medvedov in kalibracijskih podatkih o številčnosti medveda po genetski metodi, narejeni jeseni 2007 in 2015. Z oddaljenostjo od leta kalibracije (jesen 2015) postajajo ocene številčnosti manj točne, interval napovedi se širi. Spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2018 je bila na podlagi rekonstrukcijske populacijske dinamike medveda ocenjena na 975 osebkov (875 – 1130 osebkov), za leto 2020 pa 990 osebkov (860 – 1120 osebkov).

Škodo, ki jo rjavi medved povzroči na premoženju ljudi, ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Podatki se beležijo od leta 1995. Sistem spremljanja škod in izplačevanja odškodnin se je v tem času nekajkrat spremenil. Podkazalec ni nujno neposredno povezan s številčnostjo populacije rjavega medveda. V letu 2005 je izplačevanje odškodnin prevzelo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave in od takrat se vodi po enotni metodologiji.

Od leta 2005 je podlaga za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08-odlUS, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19), ki omogoča odvzem iz narave: če ni druge zadovoljive možnosti, če poseg ne škoduje ugodnem ohranitvenem stanju populacije ter je izpolnjen eden od v 7. členu te Uredbe navedenih razlogov kot so preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ter selektiven in omejen odvzem nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu. Na podlagi Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002 je odvzem živali iz narave, kot eden od ukrepov upravljanja, razdeljen na: odstrel določenega števila medvedov z namenom omogočanja sožitja s človekom, izjemen odstrel medvedov, ki neposredno ogrožajo človeka in njegovo premoženje, odlov živih medvedov za naselitev v naravo ali preselitev na drugo mesto v naravi, odlov osamelih mladičev ali poškodovanih živali ter izguba zaradi povoza ali drugega razloga pogina. Podatke o odvzemih medvedov iz narave od leta 1995 vodi Zavod za gozdove Slovenije. Trend odvzema rjavega medveda iz populacije je v obdobju 1995–2020 naraščajoč. Tako imenovani redni odstrel oziroma selektiven in omejen odvzem nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu predstavlja v povprečju 69,0 %, izredni odvzem z namenom preprečitve resne škode in zagotavljanja  zdravja in varnosti ljudi 13%, izgube 17 % in ostalo 1 %. V obdobju 1995–2020 je bilo iz populacije odvzetih 56 % samcev in 42 % samic. Takšno razmerje pomeni odmik od naravne spolne strukture, saj je razmerje ob rojstvu mladičev praviloma 1 : 1, in prispeva k povišanju rodnosti populacije.