Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe in rabe energije okolje, kar je skladno z definicijo iz Direktive o energetski učinkovitosti (EED). Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih in plinastih goriv, jedrskega goriva, obnovljivih virov energije (OVE) ter odpadkov in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo in rabe energije okolja. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov TGP ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba OVE, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.

Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije; tudi ta se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Povečanje je predvsem posledica okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021. V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 2000‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.731 ktoe, kar je 19 % več kot leta 2000 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, nato pa se je raba primarne energije najprej v dveh letih povečala za 6 %, v naslednjih treh letih zmanjšala za 8 %, nato pa leta 2021 ponovno povečala. Proizvodnja električne energije se je leta 2021 glede na leto prej zmanjšala: manj so proizvajale tako hidroelektrarne kot tudi termoelektrarne in jedrska elektrarna, ki je imela leta 2021 redni letni remont. Po prvih podatkih se je raba primarne energije leta 2022 v primerjavi z letom prej zmanjšala za 2 %, pri čemer se je zmanjšala poraba trdnih in plinastih goriv ter OVE, ponovno pa se je povečala poraba tekočih goriv.

Raba primarne energije bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2021 iz trenutno veljavnega NEPN nižja za 258 ktoe (3,8 %), za letnim indikativnim ciljem iz osnutka predloga posodobitve NEPN pa je malenkostno zaostajala, in sicer za 4 ktoe. Za ciljno vrednostjo za leto 2030 je raba primarne energije zaostajala za 114 ktoe (trenutno veljavni NEPN) oz. za 444 ktoe (osnutek predloga posodobitve NEPN).

V strukturi rabe primarne energije so leta 2021 prevladovala tekoča goriva (31,7 %), sledili so jedrska energija (23,0 %), obnovljivi viri energije (18,5 %), trdna goriva (14,4 %) in zemeljski plin (11,9 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal -0,4 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba trdnih goriv se je v obdobju 2000–2021 zmanjšala za 31,5 %, tekočih goriv za 14 %, poraba zemeljskega plina pa se je povečala za 8,6 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, poraba tekočih goriv pa se je, kljub povečanju porabe pogonskih goriv v prometu za 39 %, zmanjšala zaradi približno enakovrednega zmanjšanja porabe tekočih goriv v vseh ostalih sektorjih. Poraba zemeljskega plina se je povečala predvsem zaradi zamenjave ostalih fosilnih goriv v gospodinjstvih, v industriji se je celo zmanjšala. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 2020 (3.617 ktoe), ki pa zaradi okoliščin, povezanih s pandemijo koronavirusa, ni reprezentativno. V obdobju 2010‒2021 se je raba fosilnih goriv zmanjšala za 19,7 %, a predvsem na račun zmanjšanja za 17,4 % v obdobju do leta 2014.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in 1.650 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2021 je bila raba jedrske energije za 19,8 % višja kot leta 2000, glede na leto 2010 pa je bilo povečanje le malenkostno, za 1 %. Raba obnovljivih virov energije (OVE), brez rabe energije okolja, se je v obdobju 2000‒2021 povečala za tretjino. Glede na leto 2010 se je ta raba OVE povečala za 4,2 %, pri čemer se je raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, povečala za 6,2 %, raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) pa za 3 %.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2021 je bil delež plinastih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak, višji le za 0,8 odstotne točke. Deleža trdnih in tekočih goriv sta se zmanjšala za 6,4 oz. 1,4 odstotne točke, delež jedrske energije pa se je povečal za 1,8 odstotne točke. Prav tako se je povečal delež OVE, in sicer za 4,5 odstotnih točk. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 2,4 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju OVE je sicer pomembnejši delež OVE v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zmanjševanje deleža fosilnih, še zlasti trdnih goriv v rabi primarne energije je pomembno tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju izpustov CO₂. Spreminjanje strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO₂ je pričakovati tudi v prihodnje. S trenutno veljavnim NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer zmanjšanje porabe za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje, ukrep je v skladu z Zakonom o spodbujanju rabe OVE (ZSROVE)^*1 že uveljavljen, ter povečanje deleža OVE v končni rabi na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ter plinastih goriv v industriji ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv. V osnutku predloga posodobitve NEPN se naketeri od navedenih ciljev še dodatno zaostrujejo. Pri proizvodnji električne energije je predvideno prenehanje obratovanja premogovnih enot najkasneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda, povečanje deleža OVE v končni rabi energije pa na vsaj 30 do 35 % do leta 2030.

Raba primarne energije se je v vseh opazovanih obdobjih zmanjševala tako v EU-27 kot tudi v Sloveniji. V obdobjih 2005‒2021, 2010‒2021 in 2015‒2021 je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v Sloveniji primerljivo s tistim v EU-27, glede na leto 2000 pa je bilo zmanjšanje v EU-27 5-odstotno, medtem ko se je raba primarne energije v Sloveniji zmanjšala le malenkostno. V strukturi rabe primarne energije v EU-27 in Sloveniji sta bila leta 2021 deleža tekočih goriv in OVE primerljiva, deleža trdnih goriv in jedrske energije nekoliko oz. znatno višja, delež plinastih goriv pa znatno nižji kot v EU-27

Opomba:

^*1   Ur. l. RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE