Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe in rabe energije okolje, kar je skladno z definicijo iz Direktive o energetski učinkovitosti (EED). Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih in plinastih goriv, jedrskega goriva, obnovljivih virov energije (OVE) ter odpadkov in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo in rabe energije okolja. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov TGP ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba OVE, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.

Raba primarne energije je leta 2022 znašala 6.331 ktoe in se je glede na leto 2021 zmanjšala za 2,3 %. Leto kasneje, leta 2023, je bila 6.071 ktoe oz. 4,1 % nižja kot v predhodnem letu. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije; tudi ta se je leta 2023 v primerjavi z letom 2022 zmanjšala (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 2000‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.731 ktoe, kar je 19 % več kot leta 2000 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, nato pa se je raba primarne energije najprej v dveh letih povečala za 6 %, v naslednjih treh letih zmanjšala za 8 %, nato pa leta 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021. V letih 2022 in 2023 se je raba primarne energije ponovno zmanjšala. Proizvodnja električne energije se je leta 2023 glede na leto prej povečala za 17 %, predvsem zaradi večje proizvodnje hidroelektrarn kot posledice boljših hidroloških razmer.

Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 nižja za 604 ktoe (- 9 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 364 ktoe (- 5,6 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena. Indikativno ciljno vrednost za leto 2030 iz NEPN 2020 je raba primarne energije že presegla, manjša je bila za 285 ktoe (- 4,5 %). Za novim indikativnim ciljem iz NEPN 2024 je raba primarne energije zaostajala za 91 ktoe (1,5 %).

V strukturi rabe primarne energije so tudi leta 2023 še naprej prevladovala tekoča goriva (34,9 %), sledili so jedrska energija (24,0 %), obnovljivi viri energije (19,6 %), trdna goriva (11,8 %) in zemeljski plin (10,8 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal – 2,1 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba trdnih goriv se je v obdobju 2000–2023 zmanjšala za 47,1 %, tekočih goriv za 11,2 %, zemeljskega plina pa za 7,5 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, v leta 2022 tudi zaradi težav pri zagotavljanju domačega premoga za proizvodnjo električne energije. Poraba tekočih goriv se je, kljub povečanju porabe pogonskih goriv v prometu za 43 %, zmanjšala zaradi približno enakovrednega zmanjšanja porabe tekočih goriv v vseh ostalih sektorjih. Zmanjšanje porabe zemeljskega plina pa je predvsem posledica velikega zmanjšanja porabe v industriji v letih 2022 in 2023; poraba se je leta 2023 glede na leto 2021 zmanjšala za petino. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 2023 (3.494 ktoe). V obdobju 2010‒2023 se je raba fosilnih goriv zmanjšala za 25,2 %, a predvsem na račun zmanjšanja za 17,4 % v obdobju do leta 2014.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in 1.650 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2023 je bila raba jedrske energije za 17,7 % višja kot leta 2000, glede na leto 2010 pa se je malenkostno zmanjšala, za 1 %. Raba obnovljivih virov energije (OVE), brez rabe energije okolja, se je v obdobju 2000‒2023 povečala za slabo tretjino. Glede na leto 2010 se je ta raba OVE povečala za 3,4 %, pri čemer se je raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, povečala za 11,1 %, raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) pa se je celo malenkostno zmanjšala.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2023 je bil delež plinastih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak, manjši le za 0,3 odstotne točke. Deleža tekočih goriv in jedrske energije sta se povečala za 1,8 oz. 2,9 odstotne točke, močno pa se je zmanjšal delež trdnih goriv, za 9 odstotnih točk. Delež OVE se je povečal za 5,6 odstotnih točk. Od leta 2010 se je ta delež povečal za 3,5 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju OVE je sicer pomembnejši delež OVE v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zmanjševanje deleža fosilnih, še zlasti trdnih goriv v rabi primarne energije je pomembno tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju izpustov CO₂. Spreminjanje strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO₂ je pričakovati tudi v prihodnje. Z NEPN 2020 so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer zmanjšanje porabe za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje, ukrep je v skladu z Zakonom o spodbujanju rabe OVE (ZSROVE)^*1 že uveljavljen, ter povečanje deleža OVE v končni rabi na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana, obnovljivega in nizkoogljičnega, ter vodika v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv, medtem ko je na področju porabe plinastih goriv v industriji, ki v skupni porabi plinastih goriv predstavlja največji delež, 58 % leta 2023, v zadnjih dveh letih prišlo do znatnega zmanjšanja. V NEPN 2024 se nekateri od navedenih ciljev še dodatno zaostrujejo. Pri proizvodnji električne energije je predvideno prenehanje obratovanja premogovnih enot najkasneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda, povečanje deleža OVE v končni rabi energije pa na vsaj 33 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji je vključeno tudi postopno razogljičenje sektorjev energetsko intenzivne industrije, ki jih je težko razogljičiti (angl. hard to abate sectors).

Raba primarne energije se je v vseh opazovanih obdobjih zmanjševala tako v EU-27 kot tudi v Sloveniji. V obdobjih 2005‒2023, 2010‒2023, 2015‒2023 in 2020‒2023 je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v Sloveniji primerljivo s tistim v EU-27, glede na leto 2000 pa je bilo leta 2023 zmanjšanje v EU-27 13-odstotno, v Sloveniji pa 7-odstotno. V strukturi rabe primarne energije v EU-27 in Sloveniji so bili leta 2023 deleži trdnih goriv, tekočih goriv in OVE primerljivi, medtem ko je bil delež jedrske energije v Sloveniji znatno višji, plinastih goriv pa znatno nižji kot v EU-27.

Opomba:

^*1   Ur. l. RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE in 102/24